Pred skupščino ZRJ je približno tisoč Beograjčanov pričakalo kolono vozil iz Čačka, ki so lani odigrala pomembno vlogo pri strmoglavljenju Miloševiča. Uradni Beograd sicer ni organiziral zborovanj, nekaj koncertov pa so pripravile študentske organizacije. "Prišli smo praznovati, a tudi poslati svarilo," je dejal Velimir Ilić, župan iz Čačka, tudi pomemben akter lanskoletnih dogodkov. Mnogi protestniki so v znak svarila nosili rumene kartone, gibanje Odpor pa je na plakatih opozorilo na podobnost dosovske in pretekle oblasti.
Vloga rudarjev v padcu Miloševićevega režima
Stavka približno 18.000 rudarjev premogovnika s površinskim kopom Kolubare je za vladajočo Demokratično opozicijo Srbije (DOS) še posebej neprijetna zato, ker se prav njim pripisuje levja zasluga za padec Miloševića. Tamkajšnji rudarji so namreč stavkali tudi pred letom dni, natančneje po predsedniških volitvah 24. septembra, ko Milošević ni želel priznati zmage Vojislava Koštunice. Režim je tedaj grozil stavkajočim najprej z vojsko, 4. oktobra pa poslal v rudnik močne policijske enote, ki so mu prvič odpovedale poslušnost in se niso želele spopasti z rudarji, tako da mnogi analitiki zatrjujejo, da je bil to začetek padca Miloševića, do katerega je dejansko prišlo dan pozneje.
Jugoslovanski aktualni problemi
Srbski premier Zoran Đinđić je ostro kritiziral 7.500 stavkajočih rudarjev zaposlenih v rudniku premoga v Kolubari. Đinđič je dejal, da trenutek, ki so si ga rudarji izbrali, govori o tem, da "gre za politično in ne socialno stavko". Đinđić je danes prejel neprijetno javno čestitko iz koalicijske partnerke Nove Srbije, katere vodja Velimir Ilić ga je javno obtožil, da je "največje zlo Srbije".
Beograjski elektronski mediji so danes sporočili, da se je stavkajočim v premogovnikih s površinskim kopom (samo v rudniku Kolubara naj bi stavkalo 18.000 rudarjev) pridružilo še 5.500 rudarjev v premogovnikih s podzemnim kopom. S stavko grozijo tudi v rudniku bakra Bor. Tamkajšnji sindikat zahteva, naj prideta na pogovore premier Đinđić in minister za finance Božidar Đelić, sicer bo 9. oktobra razglasil splošno stavko.Zdravko Vučetić, vodja enega izmed sindikatov v Kolubari, je dejal, da so rudarji trdno odločeni glede zahteve po povišanju plač in da bi stavka lahko trajala več kot 20 dni.
Trenutna stavka pa se bo nadaljevala, dokler vlada ne umakne uredbe o zamrznitvi plač v javnih podjetjih in poskrbi za izboljšanje materialnega položaja rudarjev. Iste zahteve kot rudarji v
Kolubari pa je izrazil tudi sindikat rudarjev v Kostolcu 60 kilometrov vzhodno od Beograda, ki je prav tako danes začel stavko. Delavci na površinskih kopih rudnika Kostolac pa so se dogovorili za minimalni delovni proces.
Srbski minister za kmetijstvo in vodja Koalicije Vojvodine Dragan Veselinov je obtožil jugoslovanskega predsednika Vojislava Koštunico, da je v ozadju stavke rudarjev srbskih premogovnikov, so poročali beograjski elektronski mediji. Koštunica in njegova Demokratska stranka Srbije (DSS) sta po Veselinovi oceni nezadovoljna, ker jima ni uspelo dokazati, da je srbska vlada podkupljiva, hkrati pa si želita večjo oblast pred razmahom reform v republiki. Veselinov je zatrdil, da imajo rudarji 70 odstotkov višje plače od povprečnega zaslužka v Srbiji in da vlada ne bo popustila pred njihovimi zahtevami.
Srbski minister za energetiko in rudarstvo Goran Novaković danes ni želel komentirati Veselinovih izjav, čeprav "domneva, da ima njegov kolega verjetno dokaze za takšno trditev". Novaković je še povedal, da vlada med rešitvami razmišlja tudi o odpovedi stavkajočim rudarjem. Zatrdil je, da je vlada spoštovala vse točke dogovora, ki so ga z rudarji sprejeli v začetku septembra. Po Novakovićevem mnenju stavka ne vpliva na energetsko situacijo, vendar bodo trimesečne rezerve kmalu pošle. Novaković je še napovedal, da bodo glavni krivci za morebitne decemberske redukcije električne energije prav stavkajoči.
Koštunica odgovarja
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je na današnji novinarski konferenci srbsko vlado obtožil cinizma med pogajanji s stavkajočimi rudarji in hkrati kot "čiste izmišljotine" zavrnil obtožbe premiera Zorana Đinđića in njegovih ministrov, da je on v ozadju stavke rudarjev v rudniku Kolubara pri Lazarevcu. Koštunica je izrazil razumevanje za stavko rudarjev in za nezadovoljstvo delavcev v javnih podjetjih, ki po njegovih trditvah upravičeno protestirajo proti vladnemu sklepu o zamrznitvi plač, kar je "neekonomska in demagoška poteza vlade, katere namen je ohranitev socialnega miru". Zgodbo o političnem ozadju stavke je Koštunica uvrstil v "arzenal sredstev, za katerimi je pogosto posegal prejšnji režim". Na vprašanje, kaj meni o obtožbi srbskega ministra za kmetijstvo Dragana Veselinova, da on in njegova stranka manipulirata z rudarji v Kolubari z namenom, je odgovoril, da je podobne obtožbe včeraj izgovoril tudi srbski premier in da gre za "čiste izmišljotine".
Glede pogovorov Beograda in Podgorice o preureditvi federacije je Koštunica izpostavil, da na dosedanjih volitvah noben politik v Srbiji in Črni gori ni dobil mandata za razbitje Jugoslavije. Jugoslovanski predsednik je izrazil zadovoljstvo z dosedanjimi poskusi začetka dialoga med Beogradom in Podgorico o preureditvi odnosov v federaciji, ker naj bi se končno jasno pokazalo, kdo se za kaj zavzema. DOS in vlada ZRJ se strinjata, da se predstavnik zvezne vlade mora udeležiti teh pogovorov. Zvezno vlado bo tako namesto premiera Dragiše Pešića zastopal njegov namestnik Miroljub Labus. Jugoslovanski predsednik je zatem dejal, da je položaj sedaj jasen: "V Črni gori morajo Črnogorci sami dobiti boj za Jugoslavijo, v Srbiji pa morajo odgovorne stranke in politiki dobiti boj proti neodgovornim politikom, ki paktirajo s črnogorskim separatizmom, opogumljajo njegove pobudnike, podpirajo separatizem v Srbiji, vse to pod pretvezo, da jih utruja čakanje na odločitev Črne gore. Edinstven primer v zgodovini bi bil, da pride do razbitja evropske države zaradi utrujenosti ali dolgočasja političnih dejavnikov." "Separatiste v Beogradu in v Podgorici" je še pozval, "naj mu povedo, kateri srbski ali črnogorski problem bi rešila ločitev Srbije in Črne gore".
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica pa je leto dni po padcu režima nekdanjega predsednika Slobodana Miloševića razvoj dogodkov v državi ocenil kot pozitiven. "Veliko je bilo storjenega, a lahko bi naredili tudi več," je dejal Koštunica in poudaril, "da je neizpodbitno dejstvo, da smo svobodo dosegli brez prelivanja krvi". Kot uspehe ZRJ v preteklem letu je Koštunica navedel sprejetje države v Mednarodni denarni sklad (IMF), v Svetovno banko in druge mednarodne denarne ustanove. Glede gospodarskih razmer je Koštunica dejal, da je bilo veliko storjenega na makroekonomskem področju in ne dovolj na mikroekonomskem. Dodal je, da so gospodarske reforme sprožile socialne napetosti in stavke, za katere mora vlada pokazati razumevanje. Ameriški predsednik George Bush pa je jugoslovanskemu kolegu poslal pismo, v katerem mu je čestital ob prvi obletnici zmage na tiranijo.
