Leto dni od Miloševićeve smrti

Danes mineva leto dni od smrti nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki je umrl za kapjo v priporu Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu. Socialisti so prvo obletnico smrti obeležili že v soboto. Naključje pa je hotelo, da največja nasprotnica socialistov, Demokratska stranka, 12. marca obeležuje dan, ko so leta 2003 umorili njenega predsednika in srbskega premiera Zorana Đinđić.

Socialisti (SPS) in združenje Sloboda, ki sta pred letom dni poskrbela za Miloševićev pogreb v njegovem rojstnem kraju Požarevcu, sta v soboto v beograjskem kongresnem centru Sava priredila osrednjo žalno slovesnost ob prvi obletnici smrti njihovega voditelja. Žalna slovesnost je bila tudi v Požarevcu, kjer je Milošević pokopan na dvorišču družinske hiše. Kot poročajo srbski mediji, so se slovesnosti udeležili vodstvo SPS kot tudi vodilni člani Srbske radikalne stranke (SRS).

Socialisti zahtevajo odgovornost za Miloševićevo smrt in tudi, naj oblasti prekinejo politični pregon njegovih najožjih družinskih članov. Ob obletnici so se oglasili tudi predstavniki strank t.i. demokratskega bloka in nevladnih organizacij, ki menijo, da se Srbija še ni povsem oddaljila od politike prejšnjega režima.

Demokrati srbskega predsednika Borisa Tadića so sporočili, da sta haaško sodišče in Kosovo neposredna dediščina pogubne Miloševićeve politike, zaradi česar je Srbija v nezavidljivem mednarodnem položaju. Demokrati premiera Vojislava Koštunice pa menijo, da se v Srbiji "čutijo posledice vsake slabe politike, torej tudi Miloševićeve".

Zaradi krhkega zdravja več prekinitev sojenja

Miloševića je Haagu 28. junija 2001 izročila demokratična oblast pod vodstvom premiera Đinđića. Haaška obtožnica ga je bremenila zločinov proti človečnosti in vojnih zločinov na Hrvaškem (1992-1995), v BiH (1991-1995) in na Kosovu (1998-1999) kot tudi genocida nad Muslimani v BiH. Sojenje Miloševiću je bilo prvo proti kakšnemu predsedniku države zaradi vojnih zločinov.

Visok krvni tlak in težave s srcem, s katerimi se je soočal ves čas bivanja v priporu v Scheveningenu, so bili razlog za več kot 20-kratno prekinitev sodnega postopka. Od leta 2003 je proces proti njemu na priporočilo zdravnika potekal le tri delovne dni na teden. Obtoženec je sredi decembra 2005 zaprosil, naj mu dopustijo zdravniški pregled in zdravljenje v Moskvi, vendar je sodni senat njegovo prošnjo zavrnil kljub jamstvom, ki jih je za njegovo vrnitev v Haag ponudila Moskva.

Milošević se je rodil 20. avgusta 1941 v Požarevcu. Po dvajsetih letih na visokih položajih v gospodarstvu se je dokončno odločil za politiko. Leta 1984 je postal prvi človek beograjskih komunistov, kar mu je omogočilo, da je že dve leti pozneje - resda s prevratom - prevzel položaj predsednika srbskih komunistov, leta 1987 pa je strmoglavil svojega političnega očeta, zmernega srbskega predsednika Ivana Stambolića.

Stambolića so umorili 25. avgusta 2000, med obtoženci pa so bile poleg Miloševića tudi osebe, ki jim na beograjskem sodišču sodijo za umor Đinđića, vključno z Miloradom Ulemekom - Legijo. Slednji je za Stambolićev umor in poskus atentata na srbskega zunanjega ministra Vuka Draškovića 25. junija 2000 dobil 40 let zapora. Za prvi poskus atentata na Draškovića 3. oktobra 1999 je sodišče Legiji prisodilo 15 let zapora, postopek proti morilcem Đinđića pa naj bi končalo v nekaj prihodnjih mesecih.

V Srbiji so Miloševića zaradi haaškega procesa izvzeli iz vseh treh postopkov pred beograjskimi sodišči, v katerih je bil med obtoženci za umor Stambolića ter za dva poskusa atentata na Draškoviča.

Milošević je na prvih večstrankarskih volitvah decembra 1990 zmagal v tekmi za predsednika Srbije, po razpadu SFRJ 1992 pa so predsedniške volitve ponovili in takrat ponovno ni imel pravega tekmeca. Ker mu ustava ni omogočala, da se še tretjič poteguje za isti položaj, je leta 1997 kandidiral za predsednika ZRJ. Zmagal je, vendar mu to ni uspelo ponoviti tri leta pozneje, ko ga je porazil sedanji srbski premier Koštunica. Poraz je priznal šele po izbruhu množičnih demonstracij 5. oktobra 2000, ki jih je vodil zdaj že pokojni Đinđić in ki jih štejejo za mejnik demokratičnih sprememb v Srbiji.