Leto 2012 se pridružuje skupini desetih let, ki so bila najtoplejša. Uvrstilo se je na deveto mesto, je sporočila svetovna meteorološka organizacija (WMO), ki spremlja vreme v 193 državah Združenih narodov.
Povprečna temperatura tako na celinah kot na površju oceanov je bila za 0,45 stopinje višja od dolgoletnega povprečja v letih 1961–1990, ko je bila temperatura 14 stopinj Celzija. Kot dodajajo, so leta od 2001 do 2012 med 13 najtoplejšimi leti, odkar od leta 1850 spremljajo gibanje povprečnih letnih temperatur. Je pa treba ob tem dodati, da je ta sorazmerno majhen porast povprečne temperature znak, da se globalno segrevanje upočasnjuje.
Generalni sekretar WMO Michel Jarraud je opozoril, da temperatura ne narašča stalno iz leta v leto, ampak se spreminja. To je posledica posameznih letnih vremenskih in drugih fenomenov – kot so el nino ali izbruhi vulkanov. Vendar gre za skrb vzbujajoče znake, da se ozračje še vedno segreva.
Na eni strani najmanj ledu, na drugi porast ledene ploskve
Julija so zaznali največje taljenje ledu na Grenlandiji, odkar so pred 34 leti začeli dogajanje spremljati s sateliti. Avgusta in septembra lani so ugotovili še en rekord, in sicer najmanj arktičnega morskega ledu. Obsegal je površino, veliko 3,41 milijona kvadratnih kilometrov. Bilo ga je torej kar za 18 odstotkov manj od prejšnjega rekorda, ki so ga izmerili v letu 2007, ko je bila površina ledu velika 4,17 milijona kvadratnih kilometrov. Tudi to je znak podnebnih sprememb, je dodal Jarraud.
No, na drugi strani Zemlje, se je ledena ploskev na Antarktiki povečevala. Marca lani je bila celo četrta največja. Razlag za ta fenomen je več, ena izmed njih je seveda tudi ta, da gre za posledice podnebnih sprememb.
Ekstremni pojavi: orkan Sandy, tajfun Bopha, suše, poplave
''A v letu 2012 smo videli še druge vremenske ekstreme, od suš do tropskih neviht. Naravne klimatske spremembe so se vedno oblikovale v take ekstreme, vendar značilnosti zadnjih ekstremnih vremenskih pojavov vse bolj oblikujejo podnebne spremembe,'' je povedal generalni sekretar WMO.
Za primer je Jarraud navedel dvig morske gladine: ''Zaradi globalno gledano 20 centimetrov višje morske gladine od tiste v letu 1880 nevihte, kot je bil orkan Sandy, prinašajo večje poplavljanje na obalah, kot bi ga sicer.''
Svetovna meteorološka organizacija med smrtonosnimi ekstremnimi vremenskimi pojavi omenja orkan Sandy, ki je prizadel Karibe in vzhodno obalo ZDA, pa tajfun Bopha, ki je prizadel Filipine. Zaradi Sandy je umrlo več kot 200 ljudi, Bopha pa je zahteval več kot 1000 življenj. Lani so v ZDA in Evropi imeli katastrofalno sušo, v zahodni Afriki pa velike poplave.
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.