Državljani EU bodo za delo v Veliki Britaniji potrebovali vizum

Po besedah notranjega ministra Sajida Javida v načrtu ni opredeljeno število zmanjšanja priseljencev, bo pa priseljevanje omejil na "vzdržno raven".

Državljani EU bodo po sistemu, objavljenem natanko sto dni pred brexitom, za delo v Veliki Britaniji potrebovali vizum, novi sistem priseljevanja pa bo temeljil na usposobljenosti ter bo tako izenačil državljane EU z državljani tretjih držav. Kot je pojasnil Javid, gre za največje spremembe po več kot 40 letih.

'Ni bojazni, da bi načrt škodoval britanskemu gospodarstvu'

Minister je za radio BBC izrazil upanje, da bodo novi ukrepi spodbudili delodajalce, da "bodo najprej pomislili na domače delavce". Po njegovem ni razloga za bojazen, da bi načrt škodoval britanskemu gospodarstvu.

Po navedbah ministra Javida ta Bela knjiga, s katero London že zamuja, "upošteva navodila, da moramo prevzeti nadzor nad našimi mejami in vzpostaviti nov sistem, ki bo deloval v korist Britancev". "To bo sistem priseljevanja, ki bo temeljil na usposobljenosti, ki bo upošteval, kaj lahko ljudje prinesejo in ne od kod prihajajo. S tem bo povečal koristi priseljevanja in pokazal, da je Združeno kraljestvo odprto za posle," je povedal Javid.

Prag okoli 30.000 funtov

Na Otoku je precejšnjo zaskrbljenost vzbujal predlog, da bi iz EU sprejemali le priseljence, ki naj bi na leto zaslužili najmanj 30.000 funtov (okoli 33.000 evrov). Predvsem v zdravstvu so opozarjali, da je ta prag previsok, ker bi omejil zaposlovanje medicinskih sester iz EU. Ta prag sicer že velja za priseljence iz tretjih držav.

Minister Javid je potrdil, da bo prag "okoli 30.000 funtov", da pa bi ga lahko znižali za spodbujanje tujih študentov, naj ostanejo in delajo na Otoku ali za spodbujanje gospodarstva tam, kjer primanjkuje delavcev.

Bela knjiga naj bi tudi odpravila trenutno omejitev za priseljevanje visoko izobraženih delavcev, kot so zdravniki in inženirji, iz EU in drugod. Trenutna omejitev znaša 20.700 ljudi. Manj izobraženi delavci, ki bodo želeli priti V Veliko Britanijo, bodo lahko zaprosili le za kratkoročne vizume do enega leta. Novi sistem naj bi zaživel leta 2021.

Britanska vlada želi z načrtom priseljevanja pridobiti zagovornike brexita v parlamentu, ki zavračajo dogovor o brexitu. A v delih Velike Britanije, ki jim je priseljevanje iz EU koristilo, kot je London, je načrt povzročil razburjenje.

Londonski župan Sadiq Khan je ocenil, da je načrt zgrešen ter bi lahko povzročil veliko škodo rasti, delovnim mestom in skupnostim v prestolnici in po vsej državi.

Priseljevanje na Otok se je sicer po referendumu leta 2016, na katerem so Britanci s tesno večino podprli brexit, že zmanjšalo. Medtem ko se je v letih 2014 in 2015 v Združeno kraljestvo priselilo po okoli 300.000 ljudi, se jih je lani okoli 280.000.

Bruselj predlaga krizne ukrepe za brexit brez dogovora

Tudi Evropska komisija je zaradi negotove usode sporazuma o brexitu v britanskem parlamentu predlagala štirinajst kriznih ukrepov v primeru izstopa Združenega kraljestva brez ločitvenega sporazuma. Ti se nanašajo na šest področij: promet, finančne storitve, carine, izvoz blaga, pravice državljanov in podnebno politiko, zlasti trgovanje z izpusti.

Pri teh ukrepih gre za omejevanje škode, je izpostavil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Pozitivnih učinkov ločitvenega sporazuma namreč po njegovih besedah ti ukrepi ne morejo zagotoviti.

Komisija se je osredotočila na štirinajst ukrepov na omenjenih šestih področjih, kjer bi brexit brez dogovora povzročil največ motenj za državljane in podjetja v 27 članicah EU.

Natančen načrt v pomoč ljudem in podjetjem

Unija tako med drugim britanskim državljanom, ki živijo v 27 članicah, obljublja, da bodo še naprej uživali svoje pravice, če bo enako zagotovilo Združeno kraljestvo za državljane 27 članic na drugi strani Rokavskega preliva.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc, ki je danes v Bruslju pojasnila ukrepe na področju prometa - konkretno v letalstvu in cestnem tovornem prometu, je izpostavila, da je to natančen načrt v pomoč ljudem in podjetjem, da se lahko organizirajo.

Komisija po besedah Bulčeve predlaga, da letalski promet teče nemoteno iz Združenega kraljestva v EU in obratno še 12 mesecev, kar stranema dopušča, da pripravita vse potrebno za pogajanja o novi pogodbi sodelovanja na tem področju.

Kaj to pomeni za ljudi?

Dovoljen bo samo promet od točke do točke, torej letala bodo lahko še naprej letela iz Londona ali katerega koli drugega britanskega mesta v Frankfurt, Ljubljano ali katero koli drugo mesto v EU.

Ne bo pa več moglo letalo pobirati potnikov v EU in nadaljevati poti bodisi po uniji ali na primer v ZDA, ne bo moglo na primer leteti iz Londona v Frankfurt in naprej v Varšavo, je ponazorila komisarka.

"Omejitve bodo precej velike," je ocenila Bulčeva. O konkretnih številkah ni želela govoriti, je pa izpostavila, da je to sporočilo zelo pomembno za turiste oziroma za ljudi, ki si želijo organizirati potovanja v prihodnjem letu.

"Letala iz Združenega kraljestva v EU in obratno bodo letela, tako da ljudje lahko načrtujejo svoje dopuste, poti in obiske. To je zelo pomembno sporočilo - da nam je kljub politični krizi v prvi vrsti pomembno, da prebivalstvo čim manj trpi," je poudarila.

Na področju cestnega prometa pa komisija predlaga, da se za devet mesecev zagotovi uporabo obstoječih dovolilnic za pretok tovornega prometa.

Tudi na področju finančnih storitev komisija predlaga prehodno obdobje od 12 in 24 mesecev, odvisno od storitev in njihovega naravnega cikla, je še pojasnila komisarka.

Če London vzajemnosti ne bi bil pripravljen zagotoviti, bi sledil najbolj črn scenarij

Pri carinah pa gre po navedbah Bulčeve za dogovor o uporabi mednarodne carinske kode, ki bi veljala v primeru brexita brez dogovora, še zlasti je to pomembno za proizvode z dvojno rabo, civilno in vojaško.

Vsi ti ukrepi bodo veljali le, če bo Združeno kraljestvo zagotovilo vzajemnost, je izpostavila Bulčeva.

Če London vzajemnosti ne bi bil pripravljen zagotoviti, bi sledil najbolj črn scenarij, ko letala dejansko ne bi vzletela, je ponazorila komisarka, ki je sicer prepričana, da se to ne bo zgodilo. V interesu Združenega kraljestva je namreč, da osnovne storitve delujejo, saj lahko sicer nastane resničen kaos, je opozorila.

Ti krizni ukrepi so predlogi Evropske komisije, ki jih morajo potrditi še članice unije in Evropski parlament.

Komisija še vedno upa, da bo britanski parlament potrdil ločitveni sporazum

V komisiji sicer še vedno upajo, da bo britanski parlament potrdil ločitveni sporazum in kriznih načrtov ne bo treba udejanjiti.

Bulčeva ocenjuje, da so kakšna dodatna pojasnila unije v pomoč pri britanski ratifikaciji še mogoča, a ponavlja, da nikakor ne bo novih pogajanj o ločitvenem sporazumu.

O možnosti podaljšanja dveletnega obdobja za brexit, določenega s 50. členom pogodbe EU, ki opredeljuje izstop članice iz EU, komisarji danes po navedbah Bulčeve niso govorili, obstaja pa po njenih besedah teoretična možnost, da se to obdobje podaljša do poletja.

O možnosti drugega referenduma o brexitu Bulčeva danes ni želela ugibati. Poudarila je, da je to stvar britanske politike in državljanov.