Zračni prostor spet odprt

Oblasti so popoldne znova odprle zračni prostor na Škotskem, Severnem Irskem in Irskem, ki so ga zaprle zjutraj, potem ko je oblak vulkanskega prahu veter z Islandije ponesel nad severni del britanskega otočja. Letalski promet je znova stekel, potem ko se je oblak razkrojil.

Zapora zračnega prostora, ki je začela veljati ob 8. uri po srednjeevropskem času, je trajala do približno 14. ure. V tem času so bili sicer prepovedani vzleti in pristanki letal na omenjenih območjih, medtem ko so bili preleti dovoljeni, zato letalski promet med Evropo in Ameriko ni bil oviran.

Nebo nad Slovenijo čisto

V ozračju nad širšo okolico Slovenije v naslednjih dveh dneh ne bo povečanih koncentracij vulkanskega pepela, napovedujejo na agenciji za okolje (Arso). Vulkanski pepel z Islandije naj bi vetrovi ponesli v smeri proti Pirenejskemu polotoku.

Povečane koncentracije vulkanskega pepela deloma prekrivajo ozemlje Irske in severne Velike Britanije ter morje v smeri proti Islandiji in Biskajskemu zalivu. Segajo do višine približno 6000 metrov, nad to mejo pa ni izrazito povečanih koncentracij. Predvidene vetrovne razmere bodo v naslednjih 48 urah zanesle vulkanski pepel naprej v smeri proti Pirenejskemu polotoku.

Kako se izogniti kaosu?

Prometni ministri EU so danes razpravljali o razlogih za aprilski prometni kaos zaradi vulkanskega pepela in njegovih posledicah s ciljem, da bi se EU v prihodnje izognila takšnim krizam.

Seznanili so se s posledicami vulkanskega prahu: po podatkih Eurocontrola je bilo od izbruha vulkana od 14. aprila do 21. aprila odpovedanih okoli 100.000 poletov. Posledice je čutila celotna letalska industrija, okoli 10 milijonov potnikov ni moglo potovati. V celotni EU je bilo odpovedanih okoli 67.000 poletov, kar je vplivalo na okoli 5,5 milijona potnikov. Mednarodno združenje letalskih prevoznikov IATA ocenjuje škodo letalskih podjetij na 1,7 milijarde evrov.

Ministri evropske sedemindvajseterice so se globoko strinjali v ugotovitvi, da mora biti združena Evropa vnaprej pripravljena tudi na nepredvidene dogodke, ki lahko prekinejo prometne povezave v katerem koli podsistemu. Ob možnih ukrepih, ki bi jih lahko EU sprejela v zvezi s tem, je bilo slišati precej o področju pravic potnikov (potnikom naj bi bilo sistemsko zagotovljeno povračilo vozovnic ali preusmeritev leta), o ohranjanju režima dodeljevanja slotov, o priporočilih državam članicam, da se preuči možnost odloga dejanskega plačila za preletne pristojbine za zračne poti za omejeno časovno obdobje, in o vrsti ukrepov v korist letalske industrije, ki jih bo treba še dodatno preučiti. Ministri so omenjali še vrsto drugih strukturnih ukrepov na tem področju – smiselno bi bilo pripraviti boljše ocene tveganja, pospešiti raziskave in razvoj, izboljšati zbiranje podatkov in modeliranje metodologij (satelitsko opazovanje, atmosferske meritve…).

V Sloveniji je letalska industrija zaradi zapor zračnega prostora v Evropi po prvih ocenah zabeležila 2.5 milijona evrov izgube prihodka. Slovenska delegacija je izpostavila, da podpira prilagoditev načina plačevanja preletnih pristojbin v okviru možnosti, saj meni, da letalski prevozniki zaradi krize z vulkanskim prahom ne bi smeli biti prizadeti pri dodeljenih slotih. Podprli so tudi oblikovanje skupnih in jasnih meril za dodeljevanje državne pomoči in se zavzeli za opredelitev jasno razdelane vloge Eurocontrola ter vloge nacionalnih in mednarodnih meteoroloških služb in centrov pri izmenjavi informacij za preprečevanje nevarnosti v civilnem letalstvu. Kot najpomembnejše so izpostavili potnike, ki so bili ob tem dogodku zelo prizadeti ter poudarili, da se bo "Slovenija tudi v bodoče zavzemala za dosledno izvajanje zakonodaje o pravicah potnikov v letalskem prometu".

Prometni ministri so sprejeli zaključke, ki med drugim predvidevajo, da se do naslednjega Sveta TTE razvije nove metodologije za ocenjevanje in upravljanje rizika v zvezi z zaprtjem zračnega prostora zaradi naravnih nesreč; da se ustanovi delovno skupino ekspertov za razvoj orodij za sprejemanje hitrih odločitev v takšnih situacijah; zavzeli so se za pospešitev implementacije Skupnega Evropskega Neba; poudarili so pomen razvoja in priprave mobilnostnega plana za vse države članice v primeru kakršne koli krize v transportnem sektorju EU ter se še dogovorili, da bo Evropska komisija ob pregledu veljavne zakonodaje o pravicah potnikov upoštevala izkušnje te zadnje naravne nesreče.