Guardianovi novinarji so obiskali center za migrante Miksalište v središču Beograda. Večina je iz severne Afrike, drugi z Bližnjega vzhoda. Eni so šele prišli, drugi so v Srbiji že "celo večnost", spijo v opuščenih objektih, na klopcah v parkih ...
In nov pojav, nekoliko neobičajen za Srbijo, sicer za mnoge vstopno točko v Evropo, pišejo pri Guardianu – veliko je Irancev.
"Lani je Srbija postala prva država kontinentalne Evrope, ki je Irancem omogočila potovanje brez vizuma. Hoteli in hostli so zdaj polni teh gostov, na ulicah je vse pogosteje slišati perzijski jezik ali farsi. Ampak to so turisti, ki v velikem številu nočejo domov. Letala prihajajo polna, odhajajo prazna," piše Guardian.
Večina odhaja iz Irana zaradi slabe gospodarske slike, ki so jo še poslabšale ameriške sankcije. Spet druge motijo stroga pravila v domači državi.
Soruš Rahmani je star 24 let. Prišel je pred štirimi meseci, 72 ur, za kolikor lahko zapusti migrantski center, je po pisanju Guardiana izkoristil, da se pripravi na deveti poskus prečkanja meje EU: "Iran je bil zame pekel. Raje tu spim v kartonasti škatli, kot da se vrnem."
Zaradi strogih madžarskih kontrol bo skušal prečkati Hrvaško. Nekateri Iranci se najprej zatečejo v Bosno in Hercegovino in od tam naprej. V BiH so letos prejeli 1.647 iranskih prošenj za azil. Lani 16.
"Poskus prebega meje je nevarna igra, ki na kocko postavi njihova življenja. Vseeno poskušajo znova in znova," o razmerah pravi Milena Timotijević iz International Rescue Committee, pa čeprav so ti migranti pogosto tarča nasilja, tudi spolnega, pogosto se jim zgodi, da jih na meji ujamejo in jih vrnejo v sosednjo državo.
"V Iranu se ne da več živeti. Izgubil sem vse upanje. Prodal sem motor in prišel sem. Tukaj bom mogoče ostal živ," je Guardianu povedal 22-letni iranski migrant. Da je Irancev vse več, jim je potrdil tudi Gordan Paunović iz Info Parka: "Takoj jih prepoznaš. Afganistanci in Sirci so večinoma revni že na prvi pogled, to pa je skupina, ki je videti kot na šolskem izletu. Če se jim nasmehneš, se nasmehnejo nazaj. Večinoma odhajajo iz Irana, ker so pripadniki LGBT-skupnosti, kristjani, ker so politični oporečniki, ker so se borili v Siriji, a na napačni strani, ali pa se niso želeli boriti."
Med njimi je tudi 27-letni Amin, ki je pobegnil, ko ga je oče zalotil s partnerjem in zaradi homoseksualnosti prijavil policiji. Kot pravi, je tam največja grožnja ljudi, kot je on, kar lastna družina. Prijatelj mu je kupil enosmerno letalsko karto iz Teherana v Beograd. A to ni bila prijetna izkušnja. Srbskim oblastem očita nasilje, pretepanje, zadrževanje ljudi v slabih razmerah, kar oblasti sicer zanikajo. Prav tako naj bi oblasti veliko ljudi po hitrem postopku deportirale.
Kljub temu številni še naprej upajo, da se bodo nekako dokopali do boljšega življenja. Zid migrantskega centra, ki so ga obiskali novinarji, je poslikal iranski umetnik. Na eni od podob je kos kolača, obdan z rumenimi zvezdami, ki na ljudi čaka, ko prečkajo mejo EU. Ograjo prebija orel, zraven pa je napis "svoboda".
KOMENTARJI (118)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.