Človekoljubna organizacija Amnesty international v najnovejšem poročilu ugotavlja, da je ameriška obveščevalna agencija CIA za nezakonite prevoze terorističnih osumljencev uporabljala tudi dubrovniško letališče Ćilipi. Sporno letalo naj bi med leti 2002 in 2005 tam pristalo dvakrat, vsakič pod drugo registrsko številko.

Navedbe je potrdil tudi direktor letališča Tonči Peović. Dejal je, da je letalo CIA pred letom dni, 23. aprila 2005, res pristalo v Dubrovniku. Poudaril pa je, da se tam nihče ni niti vkrcal niti izkrcal, letalo naj bi se le oskrbelo z gorivom. O drugem letu CIE, ki ga navaja Amnesty International (AI), na letališču Ćilipi ne vedo ničesar.

Vlada zanika

Na hrvaškem ministrstvu za notranje zadeve navedbe človekoljubne organizacije Amnesty International zavračajo. Načelnik oddelka letališke in pomorske policije Zoran Ničeno je sicer potrdil, da je omenjeno letalo res pristalo v Dubrovniku, vendar pa naj po podatkih hrvaške policije na njem ne bi bilo domnevnih teroristov.

Dejal je še, da sta bila leta CIA prijavljena kot civilna, zato nista potrebovala dovoljenja hrvaških državnih organov. Prav tako potniki – po njegovih besedah naj bi z letalom v Dubrovnik prispelo osem ljudi – niso bili podvrženi posebni mejni kontroli, je dejal Ničeno. Dodal je, da je najverjetneje šlo za ameriške državljane, ki niso bili “niti malo sumljivi”.

Zelo zgovorno je tudi dejstvo, da je letalo na Ćilipih pristalo tik pred vikendom in pot nadaljevalo dva dni kasneje, meni Ničeno. “Očitno je, da so ti ljudje za konec tedna prišli v Dubrovnik,” pravi. Ob tem dodaja, da v času, ko je bilo letalo na tamkajšnjem letališču, niso izvajali nikakršnega posebnega nadzora, kar naj bi bil zadosten dokaz, da na letalu ni bilo nikogar.

AI: Letalo je bilo sumljivo

Da je šlo za navadno potniško letalo, nad katerim oblasti ne morejo izvajati nadzora, trdi tudi predstavnik hrvaške vlade Ratko Maček. Pri Amnesty International pa poudarjajo, da to ne drži, saj se v primeru upravičenega suma tudi na civilnem letalu lahko izvede inšpekcijski pregled.

Letalo je brez dvoma bilo sumljivo, dodajajo, saj je imelo isto registrsko številko kot tisto, ki je iz Makedonije v Afganistan prepeljalo nemškega državljana libanonskega rodu Kaleda al Masrija. Ta je bil zaradi suma sodelovanja s teroristično mrežo Al Kaida kar pet mesecev v zaporu, kjer je bil podvržen mučenju, nazadnje pa se je izkazalo, da je nedolžen in da je šlo za pomoto.

Z istim letalom naj bi po podatkih človekoljubne organizacije Human Rights Watch v letih 2003 in 2004 prevažali več osumljencev terorizma.