39-letni Milorad Luković – Legija, ki je na begu že od Đinđićevega uboja 12. marca 2003, se je v nedeljo zvečer predal policiji v beograjskem naselju Cerak in so ga že prepeljali v centralni zapor v Beogradu. "Legija se je prikazal pred svojo hišo v Beogradu in stražniku povedal, da se želi predati," je povedal Miroslav Milošević, vodja srbskih varnostnih sil. Po izjavi srbskega notranjega ministra Dragan Jočić so Legijo nemudoma aretirali.
Legija bo dal prvo izjavo šele na sodišču
Legija zdaj ni več v pristojnosti policije, ki ga po predaji tudi ni zaslišala, je za državno televizijo povedal srbski notranji minister Dragan Joćić. Minister je odločno zanikal namigovanja, da je Legija privolil v predajo po dogovoru s predstavniki novih srbskih oblasti, na podlagi katerega naj bi bil pripravljen pričati v korist tožilstva v zameno za podelitev statusa zaščitene priče.
Tiskovna predstavnica posebnega sodišča za organizirani kriminal Maja Kovačević Tomić je že poprej povedala za beograjske medije, da Legijo ne bo zaslišal preiskovalni sodnik, ampak bo dal svojo prvo izjavo pravosodnim organom na sojenju obtožencem za atentat na Zorana Djindjiča 12. marca lani. "Proces stoletja" so začeli koncu decembra in ga od tedaj nekajkrat prekinili, zadnjič 23. aprila. Sodni senat je ob zadnji prekinitvi odredil 10. maj kot datum nadaljevanja procesa, toda Tomićeva je povedala, da ima Legija pravico do osemdnevnega roka, da se pripravi za glavno obravnavo.
Bolj ali manj znani poznavalci srbskega kriminalnega podzemlja še vedno zatrjujejo, da gre za predajo po dogovoru z državnimi organi, toda tudi odvetniki Legije to odločno zanikajo. Kot so povedali za beograjske medije, jim je le do tega, da na sojenju dokažejo nedolžnost Legije oziroma, da on ni na noben način povezan z atentatom na Đinđjića.
Legija, prvoobtoženi tudi za ugrabitev in umor nekdanjega predsednika Srbije Ivana Stambolića 25. avgusta 2000. Večina beograjskih analitikov, ki spremljajo sojenje trinajstim obtožencem za Đinđićev umor, meni, da se je nekdanji poveljnik lani razpuščene posebne policijske enote (JSO) Legija predal z namenom, da bi v zameno za pričanje v korist tožilstva dobil status priče sodelavca oziroma zaščitene priče.
Srbska policija je lani vzporedno s preiskavo atentata na premiera krenila tudi v odločen boj proti organiziranemu kriminalu (akcija Sablja) ter zelo hitro pojasnila ne le umor Đinđića, ampak tudi ugrabitev in umor Stambolića ter številne druge usmrtitve ter huda kazniva dejanja. V večino teh zločinov so bili vpleteni pripadniki kriminalne združbe iz beograjske občine Zemun (zemunski klan) ter pripadniki in celo vodilni ljudje JSO, vključno z Legijo.
Legijo bodo vključili v "proces stoletja"
Legija je prvoobtoženi v nekaj ločenih sodnih postopkih na posebnem sodišču za organizirani kriminal. Na zatožni klopi v "procesu stoletja", ki so ga začeli 22. decembra lani, je bilo doslej le pet od trinajstih obtožencev za Đinđićev umor, ostalim, vključno z Legijo pa so sodili v odsotnosti. Legijo obtožnica bremeni, da je organiziral atentat na srbskega premiera. Proces je bil doslej nekajkrat prekinjen, zadnjič 23. aprila, in naj bi ga nadaljevali 10. maja, a je domnevati, da bo tričlanski sodni senat zaradi predaje Legije odredil kakšen poznejši datum.
Sodni postopek proti obtožencem za Stambolićev umor avgusta 2000 ter poskus atentata na vodjo nekdanjega opozicijskega Srbskega gibanja za prenovo (SPO) Vuka Draškovića v Budvi spomladi istega leta so začeli 22. februarja. Tudi na tem sojenju, kjer je od devetih obtožencev na zatožni klopi doslej manjkal samo Legija, je bilo prav tako že nekaj premorov.
Legijo in druge pripadnike rdečih baretk in zemunskega klana pa čaka še en sodni postopek, na katerem jim bodo sodili za številne druge umore ter huda kazniva dejanja. "Proces stoletja" so 22. decembra lani namreč začeli na osnovi skupne obtožnice proti 36 obtožencem, a so februarja ločili postopek za neposredne udeležence atentata na Đinđića.
31. maja naj bi se začelo sojenje 32 obtožencem, ki jih obtožnica bremeni še 14 umorov, treh ugrabitev ter združevanja zaradi sovražne dejavnosti in terorizem. Med temi obtoženci so prav tako Legija in še mnogi drugi, ki jim sodijo v prej omenjenih sodnih postopkih.
Legijo in druge pripadnike zemunskega klana ločena obtožnica bremeni razstrelitve podjetja za asfaltiranje cest Defense roud in bombnega napada na sedež Demokratske stranke Srbije (DSS) Vojislava Koštunice. Tožilec je to dvoje kaznivih dejanj ocenil kot terorizem. Legijo ista obtožnica bremeni šestih umorov, pri čemer je za nekatere obtožen kot organizator zločinskega združenja ali celo kot eden od tistih, ki so neposredno sodelovali pri usmrtitvah. In končno, ta ločena obtožnica bremeni Legijo sodelovanja pri najbolj "donosni" ugrabitvi nekega srbskega poslovneža, za odkup katerega je postala blagajna zemunskega klana polnejša za 10 milijonov evrov.
Legija je bil ponovno v središču pozornosti 5. oktobra 2000, ko je srbska opozicija tudi z njegovo pomočjo strmoglavila Miloševićev režim. Najbolj vplivni vodja tedanje Demokratske opozicije Srbije (DOS) Zoran Đinđić je dan pred političnim prevratom v Srbiji s poveljnikom JSO sklenil ustni pakt o nenapadanju, ki sta ga dejansko spoštovali obe strani. Legija se je zavezal, da bo odpovedal poslušnost Miloševiču in da s svojo močno enoto ne bo dušil napovedanih množičnih demonstracij v Beogradu, Đinđić pa mu je obljubil, da protestniki ne bodo napadali policistov in vojašnic.
Vsi, ki so v soboto zvečer za beograjske medije komentirali predajo Legije, so si edini, da ima dejansko največ povedati nekdanji poveljnik JSO in da bi lahko prav on najbolje pojasnil tajno delovanje prejšnjega režima, torej tudi morebitno Miloševićevo vpletenost v Stambolićev umor, dva poskusa atentata na Draškovića ter številne druge, doslej nepojasnjene umore ter druge nečedne posle. Omenjene tri zaščitene priče so se namreč v dosedanjem postopku v glavnem sklicevale na tisto, kar naj bi jim zaupali prav Legija ter pokojna Šiptar in Boter, medtem ko je od nekdanjega poveljnika JSO pričakovati, da bo na sojenju pojasnil tudi, kdo je pobudnik in naročnik Đinđićevega umora, če je on dejansko bil organizator atentata.
