Ledvični bazar

Vse več Pakistancev se zaradi hudega pomanjkanja odloči za prodajo lastne ledvice. S tem namreč lahko zaslužijo za tamkajšnje razmere vrtoglavih 2.500 ameriških dolarjev. Prejemniki, teh je okoli dva tisoč letno, morajo sicer za ledvico odšteti med 6.000 in 12.000 dolarjev, kar je še vedno sorazmerno malo. Isti poseg na Kitajskem na primer stane kar 70 tisoč dolarjev.

“To delamo zaradi revščine,” je dejala Nasem Kusar. Ledvico so prodali tudi njena sestra, šest bratov, pet svakinj in dva nečaka. Za pakistanske kmete je to velikokrat edini izhod iz krize. Za mnoge to ne pomeni rešitve. 50-letni Alah Jar je ledvico prodal pred sedmimi leti, da bi odplačal 3.000 dolarjev dolga. Zaslužil je le 1.200 dolarjev, poleg tega imam sedaj hude težave z zdravjem. “Vedno sem zadihan, ne morem teči, ne morem dvigovati težkih stvari,” je dejal. Podobne težave ima 22-letni Mohamed Akram, delavec v tovarni opek. “Ne more delati, kot sem prej. Ne morem hoditi. Ne morem teči. To sem naredil za svojega očeta, a sem uničil sebe,” je povedal. Ledvico je prodal, da bi odplačal očetov dolg.

V Pakistanu obstaja najmanj dvajset klinik za transplantacije, vlada pa načrtuje sprejetje zakona, ki bo področje urejal. Tako bodo plačljive donacije prepovedane, zakon pa naj bi k donacijam v prvi vrsti spodbujal sorodnike bolnikov. Uvedli naj bi tudi boljši nadzor nad klinikami, kirurge, ki bodo posege opravljali brez dovoljenja, pa čaka do sedem let zapora.
Predlog zakona pa ni navdušil vseh. “Ne zanima nas, ali je donator sorodnik prejemnika ali ne. Bolnik si zasluži življenje,” je dejel nekdanji vojaški kirurg Muktar Hamid Šah.