Ledvica za 500 evrov

Trgovina z organi je v Indiji šla že tako daleč, da je mogoče na drevesu v parku blizu bolnišnice južnoindijskega mesta Madrasa videti obešen oglas, na katerem lastnik ponuja svojo ledvico po 30 tisoč rubij, kar je preračunano okrog 500 evrov.

Ponudba kot je ta v Madrasu ni nobena izjema, saj milijonska metropola slovi po tem, da je središče indijske trgovine s človeškimi organi. V promet gredo zlasti ledvice, saj jih ima navsezadnje vsak človek po dve, eni od njih pa se lahko v nujnem primeru tudi odpove.

Preprodaja organov se odvija v najbolj divjih oblikah. Villivakkam, predmestje revežev na severu Madrasa, so domačini preimenovali kar v 'Kidneyvakkam', oziroma 'Vas ledvic'. Anketa zdravstvenega urada je pokazala, da v tej vasi skoraj ni družine , katere vsaj eden izmed članov ne bi prodal svoje ledvice. Podobne razmere so v bližnjem begunskem taborišču, ki so ga oblasti uredile za žrtve poplav. Tukaj je mogoče ledvice zdravih ljudi dobiti po ceni od 20.000 do 40.000 rupij.

"Darovalke ledvic so zlasti mlade in revne ženske," pravi George Kurian iz Christian Medical College Hospital v Velloreju. "Kupci so najpogosteje starejši in premožni gospodje." Po poročanju indijskih medijev potrebuje vsako leto kakšnih 100.000 Indijcev transplantacijo ledvic, ob tem pa ima še okrog dva milijona ljudi težave z delovanjem ledvic. Povpraševanje je izjemno, pri čemer so prikrajšani tisti, ki lahko ponudijo najmanj denarja.

Že leta 1994 je skušala indijska vlada z zakonom onemogočiti odvzem in prodajo organov, vendar ilegalne trgovine z njimi ni mogla preprečiti. Zakon namreč omogoča, da lahko darovalci zastonj "prepustijo" svoje organe vsakomur, s katerim so "v odnosu". V "kakšnem" odnosu, tega zakon ne določa.

"Pod mizo" se seveda pretakajo velike vsote denarja, saj izvajanja zakona nihče ne nadzoruje. Načelno bi moral vsako transplantacijo nadzorovati posebna komisija, zaradi velikega povpraševanja pa se vse pogosteje dogaja, da se za domnevnim "prepuščanjem" organov skriva trgovanje z njimi. Po mnenju izvedencev sistem funkcionira, ker je spleten iz korupcijske naveze posojilodajalcev, kriminalnih posrednikov in podkupljivih državnih uradnikov.

Trgovina z organi je tačas vroča tema indijskega tiska, zato je vlada indijske zvezne države Tamil Nadu uvedla preiskavo. Toda indijska policija zavrnila sodelovanje z utemeljitvijo, da naj bi bila samo Komisija za avtorizacije pristojna za nadzor nad presaditvami organov. Trgovina tako nemoteno poteka dalje.

Študija zdravstvenega ministrstva je pokazala, da so presaditve organov povezane z veliki tveganji za zdravje, ekonomski položaj darovalcev pa se bistveno ne izboljša. "Ko poravnajo svoje dolgove in kupijo hrano ter oblačila za svojo družino, od denarja ne ostane veliko," ugotavlja študija.

Darovalci organov so po posegu oslabljeni, nimajo pa zagotovljene primerne zdravstvene oskrbe, zato pogosto ne morejo opravljati svojega dela. Nekateri darovalci za posledicami operacij celo umrejo.

Rešitev problema naj bi prinesla konferenca, ki se je nedavno odvijala v Madrasu. Zdravstveni minister Thiru K.K.S.S.R. Ramachandran se je zavzel za večji nadzor, toda njegov poziv je naletel na gluha ušesa. Večina udeležencev je namreč predlagala, da bi bilo najbolje, če bi trgovino z organi liberalizirali. "Če lahko premožni ljudje s svojim denarjem kupijo karkoli, zakaj ne bi mogli tudi človeških organov," se je spraševal eden od udeležencev posveta.

Medtem je trgovina z organi postal indijski izvozni hit. Vsako leto gre več kot tisoč ledvic v Evropo in ZDA, še posebej veliko pa jih kupujejo arabske države. Glede na veliko povpraševanje nič ne kaže, da bo umazanemu poslu kdo stopil na prste.