Posebno vojaško sodišče za domnevne teroriste v Guantanamu na Kubi je spravilo v zadrego administracijo ameriškega predsednika Georgea Busha, ko je ovrglo obtožnico proti nekdanjemu vozniku in telesni stražar Osame bin Ladna, Salimu Ahmedu Hamdanu iz Jemna, in proti 20-letnemu Kanadčanu Omarju Kadru, ki naj bi z granato umoril ameriškega vojaka v Afganistanu. Slednjega so v Afganistanu ujeli, ko je štel rosnih 15 let.
Obtožnica proti obema je bila zavrnjena z utemeljitvijo, da je sodišče pristojno le za sojenje nezakonitim sovražnim borcem, Kadr in Hamdan pa sta bila opredeljena le kot sovražna borca. Čeprav je odločitev sodišča na prvi pogled tehnične narave, je pomembna. Če bi bila osumljenca na primer zakonita sovražna bojevnika, bi morala imeti vse pravice po Ženevskih konvencijah kot drugi vojni ujetniki in posebno vojaško sodišče ne bi imelo več razloga za obstoj.
Nekdanji šofer vodje Al Kaide Hamdan je tako odgovoren že za drugo modrico na sistemu, zaradi katerega so si ZDA nakopale jezo in razočaranje tudi med demokratičnimi zavezniškimi državami. Hamdanova pritožba na vrhovno sodišče ZDA je namreč lani privedla do tega, da je sodišče s tesno večino razveljavilo prvotni sistem posebnih vojaških sodišč v Guantanamu. Kongres je nato na hitro potrdil nov zakon o teh sodiščih, ki ga je Bush urno podpisal, pravniki pa so izražali dvom v njegovo poštenost.
Vodja odvetnikov v Guantanamu, polkovnik Dwight Sullivan je dejal, da gre za sistem, ki je v nasprotju z ameriškimi vrednotami in pravnimi načeli. Sullivan meni, da odločitev sodišča lahko pomeni, da je zgodbe o Guantanamu in posebnih vojaških sodiščih konec. Vendar pa drugi pravniki menijo, da se lahko osumljence enostavno le vnovič opredeli, kot "nezakonite sovražne bojevnike".
Obtoženca še vedno v priporu
ZDA so si zdaj nakopale na glavo hudo pravno godljo. Zavrnitev obtožnice bi morala pomeniti prostost za obtoženca, kar se seveda ne bo zgodilo. Tožilci so napovedali pritožbo, vendar pa prizivno sodišče v okviru tega sistema še sploh ni ustanovljeno. Pod vprašajem je zdaj tudi priznanje krivde Avstralca Davida Hicksa, ki so ga marca poslali na služenje devetmesečne zaporne kazni v domovino. Demokrati v kongresu napovedujejo zaslišanja o tem zakonu za posebna vojaška sodišča, prav tako pa razmišljajo o zaprtju Guantanama.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.