Begunci nimajo izbire

Decembra 2000 je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila 20. junij za svetovni dan beguncev. Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR) je v letošnjem poročilu zapisal, da je lani zaradi nestabilnih razmer ali preganjanja v svetu živelo 42 milijonov ljudi, pregnanih z domov. 26 milijonov je bilo razseljenih znotraj svoje domovine, 16 milijonov pa je zbežalo čez meje. Okoli 80 odstotkov ljudi je zbežalo v države v razvoju. Po navedbah UNHCR tako revnejše države nosijo večje breme, kar zadeva begunce, kar pomeni, da trditve razvitih držav, da so "preplavljene" z begunci, ne držijo.

Ali Evropo preplavljajo begunci?

Predstavnica Visokega komisariata Združenih narodov za begunce Melita Šunjič pa je opozorila, da ima sicer Evropa občutek, da jo preplavljajo begunci, po drugi strani pa v Evropo pride zelo majhen odstotek beguncev. Pri tem je navedla, da je po celem svetu 42 milijonov beguncev, od katerih je prejšnje leto prišlo v Evropo 80.000. Opozorila je tudi, da ponavadi sprejemajo begunce in prosilce za azil najrevnejše in najbolj ekonomsko ter politično nestabilne države.

'Beguncem moramo pomagati'

Beguncev ob prestopu meje ne bi smeli kaznovati, temveč je osnovna naloga držav, da se jim pomaga, je sporočila direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope Kristina Plavšak Kranjc. Dodala je, da je pravica zaprositi in uživati azil ključno načelo v univerzalni deklaraciji o človekovih pravicah. Po mnenju Plavšak Kranjčeve bi bila minimalna solidarnost do preganjanih, da bi jih sprejeli, ko so prisiljeni bežati. Na žalost pa v mnogih evropskih državah še vedno ne spoštujemo in ne uresničujemo te pravice oziroma tega načela in namesto tega begunce pogosto sprejemamo s sumničenjem ali pa jih celo v nekaterih evropskih državah zapiramo, je dejala.

'Zakonsko urejena diskriminacija beguncev'

Če govorimo o diskriminaciji beguncev, imamo pri tem predvsem v mislih diskriminacijo na podlagi etničnosti, rase, barve kože, jezika, zelo pogosto pa tudi na podlagi veroizpovedi, ker je veroizpoved dostikrat povezana z eno izmed navedenih okoliščin, je dejala Neža Kogovšek z Mirovnega inštituta. Obstaja pa tudi diskriminacija na institucionalni ravni, ko govorimo predvsem o diskriminaciji zaradi državljanstva oziroma zaradi pravnega statusa, je dejala. Kljub temu, da imajo prosilci za azil in begunci urejen pravni status v Sloveniji, lahko ti skupini uživata samo tiste pravice, ki jih določa zakon. To ne pomeni, da je ta diskriminacija dopustna, ker je pač zakonsko urejena, je povedala Kogovškova.

Področji, kjer diskriminacija še posebej izstopa, sta področji pravice do zdravstva in dela. Sicer sta ti področji v Sloveniji urejeni v skladu z EU, kar je po njenem mnenju še posebej zaskrbljujoče, z vidika potreb vsakega človeka pa sta, kot ocenjuje, urejeni nezadostno.

Po njenem mnenju je pravno gledano položaj beguncev sicer precej izboljšan, ko pridobijo status, če ga seveda pridobijo. Hkrati pa je opozorila, da se v dejanskem življenju 'kalvarija' za ljudi takrat šele začne, saj ljudje, ki status pridobijo, ostanejo brez zagotovljenega prebivališča in hrane.

Za status begunca zaprosilo 17.600 oseb, odobreno 170 vlog

Opozorila je še, da je v Sloveniji tistih, ki pridobijo status begunca, izjemno malo. V 14 letih, odkar Slovenija podeljuje statusa begunca, je status dobilo 170 oseb, medtem ko je bilo vloženih prošenj približno 17.600, je navedla. S tem se Slovenija uvrščena na rep vseh držav v Evropi, zanjo je le še Slovaška. Pri tem je dodala, da je pri ostalih evropskih državah ta odstotek mnogo višji in da lahko pri večini govorimo o dvomestnih številkah.