Ko so skrajneži 3. avgusta 2014 napadli območje okoli gore Sindžar, kjer je živela jazidska skupnost, so imeli en sam cilj: Jazide izbrisati s sveta. Dali so jim dve možnosti, ali prestopijo v islam ali umrejo. Pobili so na tisoče moških in starejših žensk, njihove hčere pa poslali v suženjstvo. Sistematični napadi, umori, mučenje, posilstva, razčlovečenje ... so imeli skupen cilj: zlomiti voljo naroda in ga uničiti. Isis je kriv genocida, se danes strinjajo tako Združeni narodi kot evropski parlament.
Komaj polnoletna Lamija Adži Bašar in nekaj let starejša Nadja Murad, zadnji dobitnici nagrade Saharova, sta preživeli spolno suženjstvo v ujetništvu samooklicane Islamske države in postali glas žensk, ki so doživele podobno usodo, glas tisočih, ki še trpijo v ujetništvu in tudi glas vseh tistih članov njihove skupnosti, ki današnjega dne niso dočakali. "Verjamem, da sem lahko glas žrtev. Nagrada Saharov mi daje ogromno moč, zato sem se odločila, da bom postala glas neslišnih," je Lamija dejala, ko je prejela nagrado.
Poguma obeh deklet se ne da opisati z besedami. Vztrajati, ko bi marsikdo obupal, je veliko dejanje. Pozabiti nase, da bi pomagal drugim, še večje. In prav to pot sta izbrali obe. Neizmeren pogum je potreben, da človek spregovori o grozljivostih, ki sta jih videli in doživeli. Še več ga je treba zbrati, da to znova in znova storiš pred popolnimi neznanci, pred celim svetom.
Tokrat je Lamija Adži Bašar svojo zgodbo delila z občinstvom v Ljubljani.
Lamijina zgodba
3. avgusta 2014 so vas Kočo pod jazidsko sveto goro Sindžar, kjer sta obe Lamija in Nadja živeli, napadli skrajneži samooklicane Islamske države. "Vas je bila 15 dni obkoljena. Napadalci so hoteli, da spremenimo našo vero, da prestopimo v islam. Vzeli so nam vse, kar smo imeli, in moške ločili do žensk," je pripovedovala, kako so se zanjo in za tisoče drugih začeli dnevi groze. Za več tisoč žensk in deklic, ki so še v ujetništvu, se še niso končali.
"Bile smo priče ubijanja naših moških. Iz vasi so nas peljali v nek drug kraj, tam so punce ločili od mater, prav tako otroke," je nadaljevala pripoved. Matere in druge ženske, ki so se jim zdele prestare za spolno izkoriščanje, so ubili, ostale zasužnjili. "Mene in sestre so peljali v Mosul, v dvorano, ki je bila polna punc. V tej dvorani so naredili bazar za prodajanje punc. Nas so potem peljali v Sirijo, v mesto Raka. Tam so bile ženske, mlajše in starejše od mene," je povedala. Stara je bila 15 let.
V očeh skrajnežev so bile te ženske blago, namenjeno kupovanju in prodajanju, nad njimi so se izživljali, jih posiljevali. "Štirikrat so me prodali in me vsak dan mučili in kaznovali. Enako so ravnali s puncami, ki so bile mlajše od mene," je povedala.
Nazadnje je bila v ujetništvu skupaj s prijateljico Kathrin in devetletno deklico. Skrajneži so posiljevali vse tri, tudi najmlajšo, otroka. Skupaj so pobegnile, a do konca poti je prišla le Lamija. "Ko smo končno prispele na varno, je Kathrin po nesreči stopila na mino. Eksplodirala je in zadnje, kar sem slišala, so bili njeni smrtni kriki. To je bila najhujša stvar, ki sem jo kadar koli slišala," je Lamija povedala v nekem intervjuju. "Še zdaj slišim njene krike, ko je umirala. Takrat sem si zadala, da bom govorila svetovni javnosti," je poudarila tudi v Ljubljani.
Ne le njena prijateljica iz otroštva, umrla je tudi deklica, ki ju je spremljala. Lamijin obraz je od takrat za vedno zaznamovan z brazgotinami, na eno oko ne vidi več. "Tudi če bi izgubila obe očesi, bi bilo vredno, saj sem preživela," je nekoč dejala.
Ujetnica skrajnežev je bila več kot leto in pol. Štirikrat so njen poskus pobega preprečili, uspelo ji je šele v petem. To je bilo aprila 2016.
Njen stric je tihotapcu plačal 800 evrov in ta jo je nato spravil na varno. Ušla je, a življenje, kot ga je poznala, je le še spomin. "Imeli smo lepo hišo z veliko kmetijo. Obiskovala sem šolo. Lepo je bilo," je povedala v nekem intervjuju. Danes je njena vas uničena, starši so mrtvi, devetletna sestrica Majada je še vedno v ujetništvu, še petim sestram je podobno kot njej pobeg uspel. Skrajnežem je ušel tudi mlajši brat, ki je preživel več mesecev krutega treninga v taborišču za urjenje borcev. Zdaj vsi skupaj živijo v Nemčiji.
Skrajneži otroke spreminjajo v smrtonosno orožje
Lamijin mlajši brat je delil usodo številnih jazidskih dečkov, ki jih skrajneži spreminjajo v stroje za ubijanje. "Ločili so jih od mater in jih rekrutirali, da bi se z njimi borili. Naučili so jih ubijati, tudi svoje domače," je opozorila dobitnica nagrade Saharova. Otroke so spreobrnili, spremenili njihovo mišljenje. "To je nevarnost za vse človeštvo, ne samo za Jazide," je prepričana.
Njene strahove deli tudi Mirza Dannayi, soustanovitelj človekoljubne organizacije Luftbrücke Irak (Iraški zračni most), ki je na zdravljenje v Nemčijo spravila več kot 1100 žensk in otrok, žrtev nasilja skrajnežev. Njihove rane so globoke in niso le telesne. "Še sam sem bil travmatiziran po pogovoru z njimi," je dejal.
Prava nevarnost je širjenje skrajne ideologije, samo vojaško premagati Islamsko državo ne bo dovolj, je prepričan, a trenutno se niti Evropska unija niti arabske države tega ne zavedajo.
Prav tako pa mi, ki imamo to možnost, ne storimo dovolj, da bi pomagali žrtvam, je prepričan. Še nobene akcije koalicijskih sil ali mednarodne skupnosti za rešitev tistih, ki so še v ujetništvu, ni bilo, je poudaril. Pozabljamo tudi na ljudi, ki v Iraku nimajo prihodnosti, a si poti v Evropo ne morejo plačati. Številni med njimi nujno potrebujejo zdravstveno in psihološko oskrbo, ki bi jo lahko dobili pri nas.
Izprijeno trgovanje
Pripadniki Islamske države z ženskami in deklicami trgujejo, kot bi bile blago. "Devica. Lepa. Stara 12 let. Njena cena je dosegla 12.500 dolarjev, kmalu bo prodana." To je resnični oglas, objavljen v arabščini na aplikaciji Telegram, novinarju agencije Associated Press ga je predal jazidski aktivist, ki je v strahu za svoje življenje želel ostati anonimen. Skupaj sta spremljala, ko so se interesenti pogajali za nakup. Podobne oglase je mogoče zaslediti tudi na Facebooku in WhatsAppu. Tam so, na primer, za 3700 dolarjev ponujali mamo z otrokoma, starima tri leta in sedem mesecev.
Več kot 3500 jazidskih žensk in deklet je še vedno spolnih suženj in več porazov, kot utrpi Islamska država, bolj se manjšajo njihove možnosti za beg. Skrajneži so ustvarili datoteke s fotografijami ujetnic in njihovih "lastnikov", tako da na nadzornih točkah lažje prepoznajo ubežnice. Tihotapce ljudi, ki jim pri begu pomagajo, ubijejo.
Vse manj je tudi sredstev za plačilo tihotapcem oziroma za odkupnino za dekleta. Obubožane jazidske družine so za to porabile celotne prihranke in si bile prisiljene večino izposoditi. Cene so dosegale tudi 15 tisoč dolarjev. Kurdska vlada jim je do nedavnega ta sredstva vračala, lani je denarja zmanjkalo.
Nagrado Saharov za svobodo misli podelijo posameznikom za izjemen doprinos k boju za človekove pravice po vsem svetu.
