Ali madžarska katastrofa lahko postane evropska?

Na Madžarskem še vedno odpravljajo posledice razlitja strupenih kemikalij iz tovarne aluminija, največje kemične katastrofe v zgodovini države. Rdeča odpadna gošča je preplavila tri vasi na zahodu države, še štiri so prizadete. Usodna je bila za štiri ljudi, tudi za trimesečnega dojenčka, medtem ko jih šest pogrešajo. 120 ljudi je poškodovanih, tožijo zaradi opeklin in razdraženih oči.

Val strupene rdeče brozge, ki vsebuje veliko svinca, je odnašal avtomobile s cest ter poškodoval hiše in mostove. Kar 400 ljudi so morali preseliti na varno, vlada pa je za tri okraje razglasila izredne razmere.

Po besedah vodje regijskega urada Svetovnega sklada za naravo Andreasa Beckmanna je zastrupljeno najmanj 40 kvadratnih kilometrov površine. Reke so že označili za "mrtve", rastlinstvo in živalstvo sta povečini uničena in tudi zrak je onesnažen s težkimi kovinami. Položaj pa ni katastrofalen samo za reke, tudi podtalnica je zelo ogrožena, saj je na območju močno deževalo. Težke kovine v rdečem blatu bi lahko tla kontaminirale v takem obsegu, da bi ga bilo potrebno v celoti odstraniti, meni Beckmann. Škoda je ogromna, kolikšna, še ni znano. Vsekakor se za kmetijstvo v regiji začenjajo hudi časi.

Na pomoč je priskočilo 500 policistov, vojakov in reševalcev. Čaka jih dolgotrajno in več deset milijonov evrov čiščenje ulic, pa tudi gradnja zidu, ki naj bi preprečil nova iztekanja. Verjetno bo potrebna finančna in tehnična pomoč Evropske unije.

Preiskovalci so medtem že na delu in iščejo odgovorne za katastrofo. Po besedah premierja Viktorja Orbana jo je najverjetneje zakrivila človeška napaka. "Nikakršnih podatkov ni, ki bi kazali na to, da je katastrofa posledica zunanjih dejavnikov. Če ni tako, pomeni, da so jo povzročili ljudje. Predvidevamo, da se je zgodilo prav to,“ je dejal, ljudi pa vsaj malo potolažil z zagotovilom, da ni nevarnosti sevanja. Priznal je tudi, da je ekološka katastrofa presenetila oblasti spričo dejstva, da je pristojna inšpekcija pred dvema tednoma preverila tovarno in tamkajšnji rezervoar industrijskega blata, vendar pri tem ni ugotovila nepravilnosti.

Kaj se je dogajalo, ko je zadrževalnik v tovarni Ajkai Timfoldgyar Zrt v Ajki popustil, je povedal eden od prizadetih vaščanov, 60-letni Ferenc Steszli. "Ko je jez počil, je grozljivo zaropotalo. Bil sem na vrtu in moral sem zbežati po stopnicah na verando, a je gošča naraščala hitreje, kot sem lahko tekel. Rešil sem se tako, da sem se povzpel na mizo,“ je dejal.

Ajkai Timfoldgyar Zrt je v lasti koncerna Zrt MAL. Tam krivdo zavračajo. Sporočili so, da nič ni kazalo na bližajočo se katastrofo ter da rdeča gošča po standardih Evropske unije sploh ne spada med nevarne odpadke. Madžarska služba za izredne razmere v času katastrof pa na svoji spletni strani opozarja: "Gosta, alkalična snov, ki nastane kot stranski produkt pri proizvodnji aluminija, na koži deluje jedko. Vsebuje težke kovine, kot je svinec, in je rahlo radioaktivna. Vdihavanje lahko povzroči pljučnega raka.“ Ljudem priporočajo, naj jo s kože takoj sperejo z veliko mlačne vode. Kreme pri opeklinah, ki nastanejo v stiku z njo, ne pomagajo. 

Katastrofa še večja, če rdeča gošča doseže Donavo

Reševalci skušajo preprečiti, da bi strupena rdeča gošča onesnažila Donavo, ki bi lahko v tem primeru na poti iz Madžarske skozi Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Ukrajino in Moldavijo pred izlivom v Črno morje razširila onesnaženje tudi v omenjene države in povzročila resno okoljsko škodo.

To skrbi tudi Evropsko komisijo, ki je izrazila zaskrbljenost, da bi ekološka katastrofa dobila evropske razsežnosti. Ob tem je dodala, da so za zdaj razmere pod nadzorom.

Mediji napadajo politike

Zaradi katastrofe so se v nemilosti znašli tudi madžarski politiki. Komentatorji opozarjajo, da so odpadke iz tovarne, ki so jo v 90. letih privatizirali, brez pomislekov hranili na prostem. Politika je po njihovem mnenju odgovorna za to, da na Madžarskem glede tega ni strožjih predpisov niti davka na skladiščenje odpadkov, kakršnega poznajo v nekaterih drugih evropskih državah.