'Prisilili so nas, da smo na morju pustili umreti ljudi'

Vsem je skupno, da so se v svetovnih medijih znašle potem, ko so jim nekatere vlade, predvsem italijanska in malteška, napovedale vojno – tako da so ladjam prepovedale prihod v njihova pristanišča, govori se celo o grožnjah, da bodo ladje enostavno zasegli in tako končali operacije.

"Naj pridejo na krov"

Prva je bila ladja Aquarius, ki je sredi morja obtičala polna migrantov, kar 630 jih je bilo. Medtem ko sta si Italija in Malta podajali žogico, vmes pa sta se francoski in italijanski predsednik zapletla še v besedno vojno, je ladja stala sredi morja, dokler se je ni usmilila Španija. Potem smo nekaj dni spremljali dramo ladij Maersk in Lifeline – prvo je nato sprejela Italija, drugi je vplutje dovolila Malta.

Italija ladje obtožuje, da so podaljšana roka tihotapcev – hote ali nehote. Posadke nekaterih naj bi v zasledovanju svoje ideologije migrantom ponujale brezplačno "taksi službo" do Evrope, druge z nesebičnim reševanjem tihotapcem, ki se vse bolj bojijo evropskih oblasti, omogočale, da migrante še v libijskih vodah enostavno "zmečejo" v vodo ali razmajane, neuporabne ladje pustijo sredi morja, ljudje pa nato obalo "obljubljene Evrope" dosežejo s pomočjo reševalnih ladij.

Na krovu Aquariusa, kamor so šli novinarji BBC, oboje navedbe zavračajo. Ladja pripada francoski človekoljubni organizaciji SOS Méditerranée. 34-glava ekipa na krovu vključuje prostovoljce, člane Zdravnikov brez meja, pomorščake in tehnično osebje. "Obupno kratek zgodovinski spomin imamo, ko gre za trpeče in obupane ljudi," pravi predstavnik organizacije Max Avis.

"Skrbi me, da se pomikamo v smeri popolne neobčutljivosti. Menim, da bi morali politiki priti na krov ladje in si ogledati realnost. Videti bi morali, kako je, ko gledaš, ko se ljudje utapljajo. Pa me zanima, če bi potem še vedno imeli isto mnenje," dodaja Avis.

Reševalne ladje so v prvih šestih mesecih letošnjega leta rešile in v Italijo odpeljale 16.000 migrantov. V istem obdobju lani 73.000.

Vlada – če ne bo reševalcev, ne bo migrantov. Nevladniki: silijo nas, da gledamo ljudi, kako umirajo

Lani je sicer v Sredozemlju plulo več kot dvanajst ladij nevladnih organizacij, odkar se je EU odločil financirati in usposabljati libijsko obalno stražo, ki je nato prevzela reševanje, pa jih je le še pet, največja je prav Aquarius. Posadka je prepričana, da je v času, ko so polno ladjo zadrževali na morju, nato pa je morala pluti v Valencio, umrlo vsaj 200 migrantov, ki jih ni nihče rešil.

A italijanske oblasti so odločene – napovedale so, da bodo storile vse, da se reševalne akcije v Sredozemlju končajo. Prepričane so namreč, da se bo manj ljudi odločalo za nevarno pot čez morje, če bo verjetnost, da jih v primeru težav kdo reši in odpelje v Evropo, minimalna.

"Prisilili so nas, da smo na morju pustili umreti ljudi," pa je v pretresljivem intervjuju za italijansko La Reppublico dejala prostovoljka z ladje Seefuchs, ki meni, da je umrlo najmanj 160 ljudi. Ladja je morala prekiniti operacijo, potem ko se je pojavilo vprašanje, ali je dejansko registrirana v državi, pod katere zastavo pluje.

60 let stara nekdanja ribiška ladja ima 13-člansko posadko, sestavljeno iz 75-letnega kapitana, študentov, upokojencev, zdravnikov, pa tudi inženirja, socialnega pedagoga, slaščičarja, taksista in arhitekta. Druži jih želja po tem, da ustavijo umiranje v Sredozemlju.

A se je misija hitro končala, potem ko je ladja prejela klic, da nizozemska zastava, pod katero plujejo, ni veljavna, kar pomeni, da ne morejo v pristanišče oziroma ladji grozi, da jo oblasti zasežejo, posadko pa zaprejo. Pod nizozemsko zastavo sta sicer pluli dve ladji organizacije Sea-Eye. Ker v Nemčiji ni mogoče registrirati plovila, ki je predelano iz ribiške barke. "To je za nas hud udarec. Kot bi vam z vozila sneli kolesa. Nikamor ne morete," je preklic registracije komentirala posadka, piše Die Welt. 

Problematična zastava

Kapitan se je nato osredotočil na to, kako ladjo spraviti do Malte. A je ugotovil, da je tudi ladja Lifeline v velikih težavah, ker jo, polno migrantov, podobno kot Aquarius, nihče noče. Ko je preučil pozicije reševalnih ladij, mu je bilo jasno le eno – na območju, kjer se utaplja največ ljudi, zadnje dni praviloma ni nobene reševalne ladje oziroma je vse prepuščeno preobremenjenim libijskim oblastem. "To pomeni, da ljudje nimajo nobene možnosti. Ali bodo utonili in umrli ali jih bo iz vode pobrala libijska obalna straža in vrnila na celino, s katere želijo pobegniti," mnenje posadke še povzema Die Welt. Prav vračanje ljudi v Libijo je vir dodatnega spora med nevladniki in državami, ki se zavzemajo za ostrejšo migracijsko politiko. Medtem ko slednje vztrajajo, da so države, kjer ne divja vojna, za ljudi dovolj varne, nevladniki menijo, da temu ni tako. Ladja Lifeline se je med drugim v spor z oblastmi zapletla tako, da je zavrnila, da bi rešene migrante predala libijski obalni straži. Trdijo, da to niti ne bi bilo skladno z ženevsko konvencijo o statusu beguncev, ki prepoveduje vračanje prosilcev za azil v države, kjer jim grozi preganjanje. Po njihovem so libijski begunski centri grozljiv kraj, ljudje pa tam žrtve fizičnih in spolnih zlorab.

Nevladniki politiki očitajo tudi dvojna merila. Maike Jäger, bodoča zdravnica iz Münchna, je zaradi tega besna: "Bi Evropa tako brezbrižno gledala tudi, če bi bili na teh ladjah belci?"

Medtem ko nevladniki obupujejo, je italijanska vlada prepričana, da bo korak za korakom dosegla, da se te ladje umaknejo iz Sredozemlja. Italijanski prometni minister Danilo Toninelli se lahko veseli, da je vprašanje, ali smeta Seefuchs in Lifeline pluti pod nizozemsko zastavo, ladji začasno ohromilo. Kako se bo njuna misija nadaljevala, ni jasno, Die Welt je od nizozemskih oblasti dobil odgovor, da Seefuchsa v njihovem registru uradno ni, naj pa bi imela ladja "neki nizozemski certifikat". 

Organizacija Sea-Eye trdi, da je dogajanje nezaslišano, da zastava njihove ladje  dve leti za nikogar ni bila problem, v tem času pa so rešili 14.000 ljudi.

Italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija usoda ljudi ne skrbi. Na Twitterju je dejal, da so na krovu ilegalni migranti, posadka pa bi morala za to odgovarjati. 

Kupčkanje z usodo migrantov in ladij nevladnikov je šlo tako daleč, da se je v debato vmešal papež in pozval k solidarnosti. A medtem ko se bo za rešene migrante, ki so že na krovih ladij, rešitev našla, je usoda reševalnih operacij nevladnikov negotova. Italija ob krepitvi libijske obalne straže poziva h krepitvi operacij "Sophia", "Sea Guardian" in "Themis", s katerimi EU in Nato posredujeta v Sredozemlju.

Politika se ukvarja z nevladniki, jabolko izvora migracij je enostavno prekislo in pretrdo

Nekako pa nihče ne najde odgovora, kako preprečiti tihotapljenje ljudi čez razburkano morje. V zadnjih dneh se je v Sredozemlju zgodilo več hudih nesreč. Potonil je lesen čoln, na katerem naj bi bilo 100 ljudi, pet jih je libijska obalna straža rešila. Nato naj bi potonil gumenjak s 130 ljudmi, ribiči so jih rešili približno polovico, ocenjuje UNHCR, ki je pozval k ukrepanju. Sicer bo ob libijski obali še naprej plavala množica trupel, pravijo. 

A evropska politika ni nič bližje rešitvam. Vrh, ki se je konec tedna odvijal v Bruslju, se je končal z veliko besedami, a brez konkretnega dogovora. Velik del EU zahteva spremembe azilne politike, hitrejše vračanje migrantov, ki do azila niso upravičeni, vzpostavitev azilnih centrov zunaj EU, pa tudi omejitev delovanja nevladnih organizacij. Madžarska vlada je pomoč migrantom celo kriminilarizirala.

A posel s tihotapljenjem ljudi v Evropo obrača milijarde. In dokler bo to odločno delujoča "vzporedna ekonomija", v katero naj bi bili vpleteni tudi visoki uradniki predvsem v državah izvora, in propagandni stroj, ki ljudem tudi s pomočjo družbenih omrežij slika nerealne podobe "Evrope odprtih vrat", večjega napredka ni pričakovati.

Reševalne ladje so tako vrh ledene gore, v katerega so trenutno uperjene puščice politike, ki ne zmore opraviti z veliko večjimi težavami, ki poganjajo migracije in umiranje ljudi.