Prvi razvojni cilj tisočletja, ki so si ga v okviru ZN zadale razvite države, je, da do leta 2015 izkoreninijo ekstremno revščino, vendar zadnji podatki ne kažejo temu v prid. Tako je bilo pred štirimi leti na svetu 800.000 ljudi lačnih, medtem ko se je danes ta številka dvignila že na milijardo ljudi, ki dnevno nima rednega dostopa do hrane, stanje pa je v zadnjih dveh letih še dodatno poslabšala svetovna finančna kriza.
Do leta 2050, ko naj bi bilo po ocenah na svetu že devet milijard prebivalcev, bi morali svetovno proizvodnjo hrane povečati kar za 70 odstotkov, če bi želeli nahraniti vse prebivalstvo. Zaradi omejenega dostopa do kmetijskih zemljišč bo zato treba povečati hektarske donose, mednarodna skupnost pa vidi rešitev v trajnostni rabi zemljišč.
Da bi se soočili s tako velikim izzivom, kot je drastično povečanje pridelave hrane za dodatno milijardo ljudi, niso dovolj le posamezni akterji, ampak je za doseganje cilja tako velikih razsežnosti potrebno združiti ustrezne politike in uporabiti primerne tehnologije.
Bolj donosna biogoriva kot hrana
Vendar pa zaenkrat svoje znanje in tehnologijo bolj usmerjamo v pridelavo biogoriv kot v pridelavo hrane, opozarjajo strokovnjaki po vsem svetu. Številne študije tako kažejo, da pridelava biogoriv zadnjih par let množično izrinja pridelavo hrane in posredno ali neposredno povzroča izsekavanje tropskih gozdov. V Braziliji manj donosna živinoreja odstopa mesto sladkornemu trsu za proizvodnjo bioetanola, sama pa se seli na goloseke amazonskega pragozda.
"Podobno množično izsekavanje tropskih pragozdov povzroča izjemno povečanje gojenja oljne palme in soje. V Afriki pa kmetje, pastirji in podeželske skupnosti čez noč ostajajo brez zemljišč, ki so jih tradicionalno uporabljale cele generacije, ker država zemljišča proda ali odda podjetjem za gojenje agrogoriv ali hrane za izvoz. S tem se dostopnost hrane in tudi vode na afriški celini še zmanjšuje," je pojasnila Anamarija Slabe z Inštituta za trajnostni razvoj.
Razmah gojenja rastlin za biogoriva močno prispeva k dvigu cen hrane po vsem svetu in k dostopnosti do hrane, zlasti v deželah v razvoju, kar je še poslabšalo svetovno prehransko krizo, opozarjajo ekonomisti.
Študije opozarjajo predvsem na odgovornost držav EU, ki so s svojim obveznim ciljem najmanj 10 odstotkov biogoriv v gorivih za prevoz do leta 2020 povzročile povečanje povpraševanja po biogorivih, ki prihajajo večinoma iz dežel v razvoju in Latinske Amerike. Ta cilj velja tudi za Slovenijo, ki nosi svoj del odgovornosti za posledice.
KOMENTARJI (75)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.