Voditelj Kuvajta, 78-letni šejk Džaber al Ahmad al Sabah je danes umrl po dolgotrajni bolezni, je sporočil tamkajšnji minister za informiranje Anas al Rašid. V državi so že razglasili 40-dnevno žalovanje. Vladne ustanove pa bodo zaprte tri dni.
Njegovo mesto bi po ustavi moral zasesti 76-letni prestolonaslednik šejk Sad al Abdula al Sabah, vendar politični analitiki menijo, da do tega zaradi njegove bolezni ne bo prišlo. Kot pravijo strokovnjaki, bo novi voditelj Kuvajta po vsej verjetnosti predsednik vlade šejk Sabah al Ahmad al Sabah.
Državne televizijske in radijske postaje so po razglasitvi šejkove smrti prenašale verze iz korana. Sledila je tudi takojšnja mobilizacija policijskih in varnostnih sil, medtem ko so se žalujoči Kuvajtčani začeli zbirati pred vladno palačo Dasman v središču mesta Kuvajt.
Iz Kuvajta naredil bogato državo
Šejk Džaber se je rodil leta 1928, še preden je Kuvajt postal neodvisen in naftno bogat, mnogi Kuvajtčani pa so ga imeli za očeta naroda in ga spoštovali. Leta 1965 ga je njegov stric, emir Kuvajta, šejk Sabah al Salem al Sabah imenoval za svojega naslednika in premiera, leta 1978 pa je prevzel položaj emirja. Leta 1985 je Džaber čudežno preživel poskus atentata, ko se je samomorilski napadalec razstrelil ob njegovem spremstvu ter ob tem ubil več njegovih stražarjev.
Kuvajtski voditelj, sicer 13. vladar iz več kot 245 let stare dinastije, je leta 2001 preživel možgansko krvavitev in od takrat naprej resno bolehal. Njegovo zdravstveno stanje se je v teh letih tako poslabšalo, da je večino svojih pooblastil predal premieru. Mesto premiera je sicer po navadi zasedel prestolonaslednik, vendar je šejk Džaber leta 2003 razdelil ti dve funkciji, premier pa je postal njegov polbrat šejk Sabah al Ahmed al Sabah.
Z nafto bogati Kuvajt je pod vodstvom preminulega šejka bil močan zaveznik ZDA, saj ga je ameriška vojska tudi osvobodila v Zalivski vojni leta 1991, po invaziji Iraka pod režimo Sadama Huseina. Kuvajt je tudi 12 let kasneje služil kot glavna odskočna deska za ameriški napad na Irak. Analitiki ocenjujejo, da se bo zavezništvo z ZDA nadaljevalo tudi pod novo vlado.
Kuvajt, ki se je po 62 letih britanskega protektorata osamosvojil leta 1961, razpolaga z desetimi odstotki svetovnih zalog nafte, ima pa manj kot milijon prebivalcev. Pokojni emir je ustanovil rezervni sklad za prihodnje generacije, ki vse presežke od prodaje nafte usmeri v dolgoročne investicije, predvsem v Evropi in v ZDA.
