Vest je za agencijo Reuters sporočil neimenovani palestinski predstavnik. V Arafatovi rezidenci v Ramali se je s palestinskim voditeljem sestala palestinska vlada, skupaj pa so poskušali najti nove rešitve za krizo, ki je zajela palestinsko vodstvo, po imenovanju Arafatovega bratranca Muse za poveljnika splošne palestinske varnostne službe. Kot je znano, je Arafat, kasneje, po množičnih protestih v Gazi, imenovanje svojega sorodnika umaknil.
Kurej je bil očitno jezen zaradi majhnih pristojnosti, ki jih je Arafat podelil vladi za izvajanje odločitev, zase pa je dejal, da je navaden služabnik in ne premier. Minister brez listnice Kadura Fares je povedal, da je Kurej Arafatu dejal, da njegova vlada potrebuje resnične pristojnosti, predvsem nad varnostnimi silami, da bi bila učinkovita. Kurej je Arafatovo rezidenco, kjer je potekala seja kabineta, zapustil skozi zadnja vrata, da bi se izognil novinarjem. Palestinski premier je pred tem vztrajal pri odstopu zaradi, kot je poudarjal, vse hujšega kaosa v Gazi in neurejenih razmer v palestinskih varnostnih silah.
Annan: 'Arafat naj posluša Kureja in palestinsko vodstvo'
Zaradi kaotičnih razmer na območju Gaze je generalni sekretar ZN Kofi Annan palestinskega voditelja Jaserja Arafata pozval, naj ukrepa. Palestinske avtonomne oblasti morajo reformirati svoj varnostni aparat in prevzeti nadzor, je dejal Annan. "Arafat bi si moral vzeti čas in poslušati, kaj mu govorijo palestinski premier Ahmed Kurej in drugi člani palestinskega vodstva," je dejal Annan, ki je tudi prepričan, da bi moral Arafat pri reformi sodelovati z Egiptom, Jordanijo in mednarodno skupnostjo.
Na sedežu ZN so preložili razpravo o izraelskem varnostnem zidu, ki ga je meddržavno sodišče razglasilo za nezakonitega.
Pogajalci držav EU in arabskih držav, ki so v Generalni skupščini ZN v petek predložile resolucijo z obsodbo izraelske gradnje varnostnega zidu in zahtevo po plačilu odškodnine Palestincem, so se v ponedeljek zvečer razšli brez dogovora. Arabske države želijo, da generalne skupščine z resolucijo potrdi neobvezujoče mnenje meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, ki je 9. julija razsodilo, da je varnostni zid nezakonit in ga je treba podreti, prizadeti Palestinci pa morajo dobiti odškodnino.
Nizozemska in Jordanija sta prosili za preložitev glasovanja o resoluciji na torek, ker želijo predlagatelji dobiti podporo EU, vendar se stališča do konca ponedeljka niso zbližala.
Resoluciji odločno nasprotujejo ZDA, ki menijo, da bo škodovala političnemu procesu iskanja miru na Bližnjem vzhodu, za EU pa je resolucija še vedno preveč neuravnotežena in daje premalo poudarka mirovnemu procesu. Neuvrščene države resolucijo podpirajo, zato bo v vsakem primeru potrjena, če bodo arabske države vztrajale pri glasovanju, vendar brez široke podpore ne bo pomenila veliko.
Že sicer resolucije generalne skupščine nimajo velike teže, razen moralne, saj v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta pravno niso zavezujoče. V Varnostnem svetu pa zaradi zanesljivega ameriškega veta resolucija za potrditev mnenja ICJ nima nobenih možnosti.
Napad na Gazo z morja?
Izraelski helikopterji so v noči na torek izstrelili najmanj tri rakete na neko hišo v begunskem taborišču Šati, ki se nahaja ob obali blizu mesta Gaza, pri čemer sta bili ranjeni dve osebi. Izraelske vojaške ladje so tudi zavzele položaje ob obali. Če bodo izraelske pomorske sile vstopile v Šati, bo to prvi izraelski napad na Palestince z morja od začetka intifade pred štirimi leti.
