Potem ko so konec prejšnjega tedna ob britanski obali Rokavskega preliva z napihljivega čolna, ki ga je začela zalivati voda, rešili 19 migrantov, razprava o migracija, ki v Veliki Britaniji poteka tudi v luči skorajšnjega referenduma o izstopu države iz Evropske unije, ne pojenja.
Izkazalo se je namreč, da so migranti s čolnom prišli iz francoskega Calaisa - tamkajšnji tabor imenujejo tudi džungla - kjer je med 4000 in 5000 migrantov, ki želijo doseči Veliko Britanijo, za to pa uporabljajo vsa mogoča sredstva, še najpogosteje se skušajo vkrcati na tovornjake, ki se s trajekti vozijo v Veliko Britanijo. Številni se skušajo povzpeti na katerega izmed vlakov, ki vozijo pod Rokavskim prelivom, pot z gumenjakom pa je doslej veljala za manj pogosto, a se Britanci bojijo, da postaja nov trend, saj so manjša pristanišča na njihovi obali praviloma nezavarovana, patrulje na morju pa so izjemno redke.
Poleg tega se je izkazalo, da so leta 2014 specializiran čoln za nadzor obale, vreden okoli 400.000 evrov, prodali za četrtino tega zneska, ker so ocenili, da njegova uporaba "ni ekonomsko upravičena".
Migranti z gumenjaka so bili Albanci, pet jih je že zaprosilo za azil v Veliki Britaniji. Na jezo Britancev, ki so prepričani, da migranti k njim prihajajo zato, da jim odnesejo delovna mesta in vse, kar ponuja socialna država. Predvsem pa jih jezi neselektivnost, ko gre za dodeljevanje azila.
Britanski mediji so tako izbrskali, da pri njih med drugim brezplačno - v hiši, za katero najemnina znaša 600 evrov na mesec - biva Albanec, ki so ga doma obsodili zaradi dvojnega umora, a se na Otoku sklicuje na človekove pravice in ga zaradi tega ne deportirajo. Medtem na mesec pospravi še okoli 2000 evrov socialne podpore, denar pa sicer služi s prodajo kokaina v Londonu.
Britance v slabo voljo spravlja tudi dejstvo, da prišlekov, ki so pri njih obsojeni za sprevržena dejanja, ne morejo deportirati v domovino - ker jih tam čakajo slabši življenjski pogoji. Tako je med drugim na Otoku lahko ostal obsojeni terorist Al Kaide. Na Škotskem pa je lahko ostal prosilec iz Iraka, ki je posilil tri dekleta, stara 14 let.
Britanci se tudi sprašujejo, kako je mogoče, da tako množično podeljujejo azil tudi ljudem, ki ne prihajajo iz vojnih območij. Albanci so od leta 2008 do 2014 vložili okoli 5000 prošenj za azil v Veliki Britaniji. Med razlogi so navedli, da so tam nekatere etične skupine manj spoštovane, da je njihova domovina homofobna ... Prošnje so odobrili okoli tretjini prosilcev.
A kot ugotavlja organizacija MigrationWatch, je na Otoku kljub vsemu ostalo okoli 70 odstotkov vseh, ki so tja prišli. Enostavno so se "izgubili v sistemu".
Na kar kaže tudi izkušnja enega od migrantov, ki so jih našli na gumenjaku v Rokavskem prelivu. Kot poroča Daily Mail, je šlo za 24-letnika, ki je Veliko Britanijo leta 2014 že dosegel tako, da se je skril na tovornjaku. Na Otoku je nato delal v gradbeništvu, ko ga je odkril urad za priseljence in deportiral - poslali so ga na letalo za Albanijo, ki so ga plačali britanski davkoplačevalci - pa se je v Francijo, od koder je nato znova skušal doseči Veliko Britanijo, vrnil že v nekaj dneh.
Novinarjem je zdaj povedal, da se po njegovih ocenah iz Francije v Veliko Britanijo vsak teden pretihotapi okoli 50 Albancev. Večina se niti ne trudi oddati prošnje za azil. Tihotapci pa naj bi zdaj pot iz Francije na Otok ponujali predvsem preko majhnih, nezastraženih pristanišč. Za pot preko kanala naj bi zahtevali tudi do 10.000 evrov na osebo.
Zelo dobičkonosno, če upoštevamo, da so po podatkih britanskim medijev tihotapci za gumijasti čoln, na katerega so naložili 18 migrantov in kapitana, na eBayju plačali okoli 4000 evrov. Da bi si izborili pot na kakšnem od takšnih čolnov, migranti zdaj bivajo v okolici majhnih pristanišč v zasilnih šotorih in čakajo na svojo priložnost.
24-letnik je novinarjem še povedal, da se domov ne namerava vrniti, saj tam vlada revščina, na Otoku pa je tudi njegov brat, ki staršem pošilja denar.
Medtem se niso ustavile niti migracije iz evropske soseščine. V prvih petih mesecih letošnjega leta je Sredozemlje prečkalo skoraj 204.000 ljudi, pravijo podatki Visokega komisariata ZN za begunce, na poti jih je do 30. maja letos umrlo 2.433 ljudi, kar je precej več kot v enakem obdobju lani. Prav tako pa naj bi se letos povečevalo število otrok, ki prihajajo brez spremstva. Pristojni opozarjajo, da se pravzaprav razmere na kriznih žariščih po svetu še zaostrujejo, zaradi česar bo moralo pred nasiljem ali revščino bežati še več ljudi.
