Kot piše v sporočilu kubanske centralne banke, ki ga je v navzočnosti kubanskega voditelja Fidela Castra v televizijskem nastopu prebral njegov sekretar, so se za ta korak odločili zaradi sovražnih ukrepov Washingtona proti dolarskemu premoženju Kube. "Uradno sporočamo, da bo od 8. novembra namesto dolarja na celotnem državnem ozemlju v obtoku konvertibilni peso," je še dejal Castrov sekretar. Uporabo ameriškega dolarja, ki je bil na Kubi dolga leta prepovedan, so na otoku vnovič dovolili leta 1993, po zrušenju nacionalnega gospodarstva, do katerega je prišlo zaradi razpada komunističnega bloka.
Kot je v televizijskem nagovoru pojasnil Castro, je ukrep Havane odgovor na sovražno ameriško politiko, potem ko je ameriški predsednik George Bush sredi leta drastično omejil zasebne transferje denarja na Kubo, da bi tako še zaostril krizo pomanjkanja deviz na tem otoku. Kot je še dejal Castro, naj bi ZDA skušale tudi kaznovati tuje banke, ki Kubo oskrbujejo z dolarji.
Po letu 1993, ko je Castro zaradi kolapsa gospodarstva dopustil uporabo dolarja, je ta postal pravzaprav druga nacionalna valuta na Kubi. Do 1. julija letos, ko je v ZDA v veljavo stopil omenjeni Bushev zakon o zaostritvi sankcij proti Kubi, naj bi v tujini živeči Kubanci in njihovi znanci po različnih ocenah na Kubo nakazali za od 800 milijonov do 1,2 milijarde dolarjev letno. Poleg kubanskega pesa, ki je praktično povsem brez vrednosti, je Kuba sicer že tudi doslej imela konvertibilni peso, katerega vrednost je bila enaka enemu ameriškemu dolarju.
Po odločitvi uradne Havane bodo Kubanci sicer še vedno lahko posedovali ameriške dolarje, vendar z njimi uradno ne bodo smeli poslovati. Lahko jih bodo zamenjali za konvertibilne pese, toda pri tem bodo izgubili deset odstotkov vrednosti. To bo veljalo tudi za turiste, toda le, če bodo hoteli menjati ameriške dolarje. Za menjavo evrov, britanskih funtov ipd. ukrep desetodstotne provizije ne velja.