Američani s tožbami nad podjetja, ki so se okoristila z nacionalizirano lastnino

Potem ko se je Trumpova administracija aprila letos odločila, da obudi zakon Helms-Burton iz leta 1996, je ta v četrtek znova stopil v veljavo in tako odprl vrata za tožbe številnim kubanskim Američanom, ki jim je kubanski režim po revoluciji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja odvzel premoženje. 

Na sodišču v Miamiju sta bili v četrtek vloženi prvi dve tožbi, in sicer proti podjetju Carnival Cruise s sedežem na Floridi, katerega križarke so leta 2016 prvič izplule iz pristanišča v Havani. 

Mickael Behn, dedič družine iz ameriškega Kentuckya in lastnik podjetja Havana Docks, ki je imelo v lasti havansko pristanišče, je komaj zadrževal solze, ko je zapuščal sodišče v Miamiju. "V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je Castro mojemu dedku ukradel vso premoženje in danes je pravici končno zadoščeno," je povedal novinarjem.

Poleg njega je pred kamere stopil tudi Javier Garcia Bengoechea, dedič družine s Floride, ki je imela v lasti pristanišče v Santiagu de Cuba. "Dejali so mi, da je to izguba časa in denarja, toda tukaj smo," je dejal. Oba dediča sta se za tožbo odločila, ker menita, da je podjetje Carnival svoj dobiček pridobilo na račun ukradene lastnine. 

Zakon Helms-Burton, s polnim imenom Za svobodo in solidarnost z demokracijo na Kubi, so podpisali leta 1996 kot odgovor na razstrelitev dveh majhnih letal nad kubanskim zračnim prostorom, ki sta jih upravljala ameriška pilota kubanskega porekla. Mednarodna skupnost je zakonu nasprotovala, kar je privedlo do konflikta s Svetovno trgovinsko organizacijo. To je spodbudilo nekdanjega predsednika Billa Clintona, da je onemogočil uveljavljanje dveh členov zakona. 3. člen omogoča ameriškim državljanom, da tožijo tuje družbe, ki so se okoristile z zaseženim premoženjem, 4. člen pa omogoča razveljavitev ameriških viz za poslovneže teh tujih družb. 

Donald Trump se je zdaj odločil, da bo zakon znova obudil, in sicer kot del njegovih prizadevanj za politične spremembe ne samo na Kubi, temveč tudi v Venezueli. Slednja je namreč velika zaveznica kubanskega režima. Trump si je zamislil, da bi pritisk odvrnil tuje družbe od vlaganja v Kubo, tako pa bi oslabil socialistično oblast. Ameriški državljani lahko zdaj s tožbo zahtevajo odškodnino. 

"V naslednjih mesecih se bodo tožbe le še vrstile," je dejal Nick Gutierrez, ki bo na sodišču zastopal še vsaj 50 tožnikov. Ob tem je poudaril, da bodo lahko sodni postopki dolgotrajni, dragi in negotovi, zato pričakujejo, da bodo s podjetji sklenili dogovor. 

"Veliko raje bi videli, da ta podjetja ne vlagajo v totalitarno tiranijo, ki krši pravice Kubancev. Vendar bomo zadovoljni, če nas vsaj prepoznajo kot lastnike in nam povrnejo denar, ki nam je bil odvzet, s tem pa pošljejo pomembno sporočilo ostalim podjetnikom, in sicer, da Kuba ni najboljša država za naložbe," je še povedal.

Kubanski prebežniki, ki so se večinoma ustalili na Floridi, so odločitev Trumpa pozdravili. Pričakujejo tudi, da se bo pritisk Trumpa na kubanski režim in na Madura še stopnjeval. Na predvečer obuditve zakona so govorice o morebitni vojaški intervenciji v Venezueli prevladovale v krogih kubanskih Američanov v Mali Havani v Miamiju, kjer živi številčna kubanska populacija. Orlando Gutierrez Boronat je ob tem opozoril, da bo od zdaj naprej moral vsakdo, ki bo želel vlagati v otok, o tem dobro premisliti. 

Evropska unija napovedala povračilne ukrepe 

Na odločitev Trumpa pa se je na drugi strani ostro odzvala Evropska unija in ob tem poudarila, da bo odločno branila pravice evropskih podjetij. Visoka predstavnica EU za zunanjo politiko in obrambo Federica Mogherini je v četrtek opozorila na posledice te odločitve in dejala, da bo EU premislila o vseh mogočih ukrepih, med drugim tudi o tožbi pred Svetovno trgovinsko organizacijo. 

Zakon Helms-Burton ogroža zlasti interese španskih podjetij, ki so lastniki hotelov na Kubi. Mogherini je ZDA opozorila, da bo odločitev Trumpa še poslabšala odnose med ZDA in Evropsko unijo. Mogherinijeva je napovedala tudi uveljavitev akta, ki evropskim podjetjem prepoveduje upoštevanje sankcij ZDA. Omogoča jim tudi, da zahtevajo povrnitev škode in tako izničijo učinek odločitev tujih sodišč. Akt je EU uporabila ža lani, potem ko so ZDA znova uvedle sankcije proti Iranu. 

Pretekli mesec je sicer Evropska komisija poslala protestno pismo ameriškemu državnemu sekretarju Miku Pompeu, a so se ZDA vseeno odločile, da sporni zakon obudijo, piše španski časnik El Pais.