'Ku Klux Klan podprl Obamo'

Demokratski senator iz Zahodne Virginije, 90-letni Robert Byrd je v ponedeljek izrekel podporo predsedniški kandidaturi senatorja iz Illinoisa Baracka Obame. Podpora je zgodovinska, saj gre za podporo temnopoltemu kandidatu s strani nekdanjega člana bele rasistične organizacije Ku Klux Klan.

Obama je Byrdovo podporo dobil teden dni po krepkem porazu proti Hillary Clinton v Zahodni Virginiji. Senator z najdaljšim stažem je sporočil, da je čas, da se Demokratska stranka posveti novembrskim splošnim volitvam proti republikancem. Prej ni hotel izrekati podpore, saj je želel dati priložnost volivcem svoje države, da povedo svoje mnenje. "Povedali" so ga izredno glasno proti Obami, vendar pa rezultat za osvojitev demokratske nominacije ni pomemben, ker newyorška senatorka Obame po številu delegatov več ne more ujeti.

Sijoči mladi državnik

Byrd je sporočil, da je Obama "sijoči mladi državnik", ki ga krasita osebni temperament in pogum, s čimer bo izvlekel ZDA iz "drage pustolovščine v Iraku". Byrd je bil eden redkih senatorjev, ki so leta 2002 glasovali proti vojni v Iraku in je najglasneje opozarjal kolege, naj se ne pustijo zvleči v nesmiselno pustolovščino.

Byrd se je v svoji karieri že večkrat opravičil za svojo preteklost. Ku Klux Klanu se je pridružil proti koncu druge svetovne vojne, nasprotoval je rasni enakopravnosti v ameriški vojski, leta 1964 pa je vodil obstrukcijo proti zakonu o državljanskih pravicah. Njegova podpora temnopoltemu kandidatu za predsednika je za demokrate in tudi druge Američane dokaz, da se je glede rasnih vprašanj v zadnjih letih nekaj morda le spremenilo na bolje.

Spor med Obamo in McCainom

Obama se je v ponedeljek sicer znova prepiral z republikanskim kandidatom Johnom McCainom. Ta je najprej dejal, da Obama nespametno zmanjšuje grožnjo, ki jo predstavlja Iran, ko pravi, da se bo srečal z iranskim predsednikom Mahmudom Ahmadinedžadom brez postavljanja pogojev vnaprej. McCain trdi, da je Obama naiven in nevaren za ZDA. Obama je odgovoril, da je bila nekdanja Sovjetska zveza večja grožnja od Irana, pa so se ameriški predsedniki kljub temu pogovarjali z njenimi voditelji. Dejal je tudi, da je Iran danes grožnja zaradi Busheve in McCainove politike neskončne vojne v Iraku.

Dvoboj med Obamo in McCainom je povsem zasenčil kampanjo Hillary Clinton, ki je v ponedeljek opozarjala, da se še ni predala. Njena kampanja skuša zvišati potrebno število delegatov za zmago z 2025 na 2029 s prištevanjem delegatov iz Michigana in Floride. Obema državama so bili delegati odvzeti in volitve, na katerih je zmagala Clintonova, neveljavne, ker so bile izvedene prehitro. Clintonova se je lani strinjala, da rezultati v obeh državah ne bodo šteli.

V štabu Obame pravijo, da bodo v torek dobili neulovljivo večino delegatov, ki se osvajajo z volitvami, medtem ko tako imenovani super delegati vztrajno prehajajo v njegov tabor. Obami do zmage manjka še skupaj 120 delegatov, v Oregonu in Kentuckyju pa si bosta s Clintonovo razdelila skupno 103 delegate. Komunikacijski direktor Clintonove Howard Wolfson je v ponedeljek opozarjal, da tekme še ni konec in naj Obama ne razglaša zmage v torek zvečer, ker bi bila to zaušnica volivcem v preostalih dveh državah in Portoriku. Ankete kažejo, da bo Obama zmagal v Oregonu, Clintonova pa v Kentuckyju.