Španija in Japonska kljub sobotni smrti dveh japonskih diplomatov in sedmih španskih obveščevalcev vztrajata pri sodelovanju v Iraku. Španske oblasti so ponovile svojo zavezanost sodelovanju v okupiranem Iraku. Španski obrambni minister je že odpotoval v Irak, v Madrid pa je večina svetovnih voditeljev že poslala žalne brzojave. Aznarju je sožalje ob izgubi izrazil tudi ameriški predsednik Bush.
Premier Aznar je danes zatrdil, da bo Španija ostala v Iraku. Prisotnost španskih enot v Iraku je smiselna, ker "našo svobodo ogrožajo teroristi, ki delujejo kjer in kadar želijo". "Smo, kjer moramo biti," je dejal Aznar. Poudaril je, da je sobotni napad rezultat "fanatizma", in vnovič potrdil "zavezanost" Španije k boju proti terorizmu.
Iraški uporniki so v soboto južno od Bagdada ubili sedem španskih obveščevalcev, enega pa ranili. Število žrtev med Španci od začetka okupacije Iraka se je tako povzpelo na deset.
Nove žrtve med Američani
Najmanj dva ameriška vojaka sta bila ubita v napadu na konvoj na severozahodu Iraka, kakih 280 kilometrov od iraške prestolnice. Napad iz zasede z lahkim orožjem se je zgodil v soboto popoldne vzhodno od mesta Husajba ob meji s Sirijo. V napadu z osebnim orožjem ter granatami je bil ranjen še en vojak. Od 1. maja je bilo v Iraku v bojnih operacijah ubitih najmanj 187 ameriških vojakov.
V bližini Tikrita severno od Bagdada pa sta bila v napadu na njun avtomobil ubita dva južnokorejska električarja. V drugem napadu na severu Iraka v bližini kraja Balad je umrl kolumbijski civilist, dva civilista pa sta bila ranjena, je sporočila ameriška vojska.
Ubita japonska diplomata
V bližini iraškega mesta Tikrit sta bila v soboto v napadu ubita dva japonska diplomata, pri tem pa je bil ubit tudi njun voznik bližnjevzhodnega porekla. Diplomata sta bila na poti v Tikrit, kjer naj bi se udeležili konference o obnovi severnega Iraka.
Življenje sta izgubila 30-letni Masamori Inue, drugi sekretar na japonskem veleposlaništvu v Bagdadu, ter 45-letni Kacuhiko Oku, pristojen za kulturo na japonskem veleposlaništva v Londonu. "Oba sta si dan in noč prizadevala za obnovo Iraka. Njuni smrti zbujata izredno obžalovanje. Sem brez besed," je napad komentirala japonska zunanja ministrica.
Generalni sekretar japonske vlade Jasuo Fukuda pa je izjavil, da so bili napadalci po vsej verjetnosti "teroristi". "Obstaja precejšnja verjetnost, da so bili vpleteni teroristi. Tako se zdi," je dejal. Gre za prve japonske žrtve od začetka okupacije Iraka, napad pa se je zgodil prav v času, ko Tokio načrtuje namestitev svojih enot v tej državi. Japonski premier Džuničiro Koizumi je že zatrdil, da v njihovi politiki nepopuščanja terorizmu ne bo prišlo do sprememb ter poudaril, da je Japonska dolžna ponuditi humanitarno pomoč in pomagati pri obnovi Iraka.
Tudi japonska zunanja ministrica Joriko Kavaguči je že izjavila, da atentat ne bo vplival na japonsko politiko do Iraka. "Japonska bo nadaljevala boj proti terorizmu," je zatrdila. Informacije o napadu so sicer še vedno precej skope, kljub temu pa je Kavagučijeva povedala, da je diplomatsko vozilo iz zasede napadlo več moških, oboroženih z avtomatskim orožjem. Sicer pa bodo še danes v Irak poslali ekipo, ki bo napad podrobno raziskala.
Na jugu Iraka umrlo 15 Kuvajtčanov
V nesreči avtobusa na jugu Iraka pa je izgubilo življenje najmanj 15 Kuvajtčanov, ki so se vračali s pogreba šiitskega verskega voditelja Mirze Abudla Rasula al Ihkakija, ki je nedavno umrl v Kuvajtu. Avtobus se je prevrnil kakih 50 kilometrov od iraško-kuvajtske meje. Vzrok nesreče še ni znan.
Svet prehodne iraške vlade ni dosegel soglasja
Svet prehodne iraške vlade, ki se je v soboto in danes sestal v Bagdadu, da bi razpravljal o smiselnosti volitev v začasno ljudsko skupščino, ki jih zahtevajo iraški šiiti, o tem vprašanju še ni dosegel soglasja. Po besedah vodje Vrhovnega sveta islamske revolucije v Iraku (SCIRI) Abdulaziza al Hakima pa je svet soglasno odločil, da bo iraško ljudstvo vprašal za mnenje glede sporazuma o prenosu oblasti na Iračane, ki so ga 15. novembra sklenili s koalicijskimi silami. "To je volja verske hierarhije, SCIRI in vseh miroljubnih sil," je na arabski televizijski mreži Al Džazira poudaril Hakim.
Najvišji iraški šiitski verski vodja, ajatola Ali Sistani, je namreč v četrtek zahteval takojšnje splošne volitve in zavrnil možnost, da bi člani prihodnje začasne ljudske skupščine bili imenovani, kot to predvideva sporazum, ki ga je svet prehodne iraške vlade 15. novembra podpisal z ameriškim civilnim upraviteljem v Iraku Paulom Bremerjem. Svet naj bi se v sredo sestal z Bremerjem, da bi razpravljali o vprašanju volitev ali imenovanja v začasno ljudsko skupščino. Po sporazumu, podpisanem 15. novembra, bi morala biti iraška "začasne ljudska skupščina" vzpostavljena do konca maja 2004, mesec dni kasneje pa še prehodna vlada, na katero bi koalicija pod vodstvom ZDA prenesla suverenost.
