Kritizirali politiko ZDA

V Havani se je s sprejetjem sklepne deklaracije končal vrh Gibanja neuvrščenih držav. Predstavniki 118 držav so v deklaraciji na 92 straneh obsodili izraelsko agresijo na Libanon, podprli mirno reševanje iranskega jedrskega spora in obsodili terorizem v vseh oblikah z izjemo gibanj za samoodločbo in boja proti tuji okupaciji.

Voditelji neuvrščenih so poudarili, da je demokracija univerzalna vrednota, ki pa je nobena država ali območje ne more definirati za ves svet. V deklaraciji so zapisali, da imajo vse države pravico do sebi lastne oblike vladanja, pri čemer so posebej omenili Venezuelo in Kubo.

Izjavo, ki vsebuje številne kritike na račun ZDA, so sprejeli soglasno. "Nihče v Gibanju neuvrščenih ne misli, da so ZDA odgovorne za vse težave, toda številni menijo, da so odgovorne za nekatere," je ob tem izjavil kubanski zunanji minister Felipe Perez Roque.

Vrh v Havani je zaprl vršilec dolžnost kubanskega voditelja Raul Castro z besedami, da je Gibanje neuvrščenih bolj potrebno kot kdaj koli. "Trenutni mednarodni položaj je velik izziv za prihodnost neuvrščenih: uporaba sile, grožnje, prisila in kršitve načel mednarodnega prava so ves čas prisotne," je poudaril Raul Castro, za katerega je bil to prvi mednarodni nastop na tako visoki ravni, odkar je konec junija začasno prevzel oblast od brata Fidela, ki je moral na operacijo.

Ob robu vrha so potekala številna dvostranska srečanja. Med zanimivejšimi je bilo gotovo srečanje indijskega premiera Manmohana Singha in pakistanskega predsednika Perveza Mušarafa. To je bilo prvo srečanje med državama na tako visoki ravni po bombnih napadih v Bombaju 11. julija letos. Sogovornika sta se dogovorila, da bosta državi obnovili pogajanja na ministrski ravni, po njunih besedah pa sta imela tudi plodne pogovore glede nemirne pokrajine Kašmir.

Severna Koreja in Iran ne popuščata

Nekatere druge države pa niso pripravljene popuščati: Severna Koreja je zagovarjala svoj jedrski program, Sudan je zavračal mirovno misijo ZN v Darfurju, iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad pa je vztrajal pri pravici Irana do razvoja jedrske tehnologije.

Neuvrščeni so v sklepni deklaraciji podprli iransko stališče v jedrskem sporu, hkrati pa so ga pozvali, naj še naprej sodeluje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo. Severnokorejski predstavnik, predsednik parlamenta Kim Yong Nam je izjavil, da njegova država ne bi potrebovala jedrskega orožja, če ji ZDA ne bi več grozile.

Revnejšim državam več besede

V sklepni deklaraciji so tudi pozvali Združene narode, naj se organizacija reformira tako, da bodo revne države dobile večjo težo. Generalni sekretar svetovne organizacije Kofi Anan se je s tem strinjal in dodal, da se mora Varnostni svet ZN reformirati "zavoljo držav v razvoju pa tudi Združenih narodov samih".

Vrha Gibanja neuvrščenih, katerega glavni cilj je promocija in zaščita multilaterizma, so se udeležili voditelji 55 držav, poleg naštetih tudi beloruski predsednik Aleksander Lukašenko ter v zadnjem času glavna kubanska zaveznika, venezuelski predsednik Hugo Chavez in bolivijski predsednik Evo Morales.

Kuba je v petek od Malezije prevzela triletno predsedovanje neuvrščenih, Fidel Castro pa je bil z aklamacijo izvoljen za predsedujočega gibanju. Castro je gibanje vodil že v letih 1979-1983.