ZDA so izrazile zaskrbljenost nad odločitvijo ruskega predsednika Vladimirja Putina, ki je po več terorističnih napadih v Rusiji odločil okrepiti oblast Kremlja. Kot ocenjujejo ZDA, bi načrtovana okrepitev oblasti Kremlja lahko pomenila korak nazaj za demokracijo. Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je že zavrnil ameriške kritike in poudaril, da gre za notranjo zadevo Rusije.
"Odločitev vzbuja določeno zaskrbljenost v zvezi s tem, kako najti pravo ravnotežje in storiti korak naprej in ne nazaj na poti demokracije," je dejal tiskovni predstavnik ameriškega State Departmenta Richard Boucher. Kot je še poudaril, ZDA trdno podpirajo Rusijo v boju proti terorizmu in se bodo o Putinovem načrtu pogovarjale z Moskvo. "Nič ne more upravičiti groznih terorističnih dejanj, ki so se zgodila minule tedne v Rusiji," je še dejal Boucher.
Ruski zunanji minister Lavrov je zavrnil kritike Washingtona. Kot je poudaril, gre za ruske notranje zadeve, ki potekajo ob spoštovanju ruske ustave. "Vemo, da so tudi ZDA po napadih 11. septembra sprejele trde ukrepe," je še dejal Lavrov in zavrnil idejo, da mora biti demokracija povsod enaka in v skladu z določenim modelom. Lavrov je še poudaril, da "Rusija ne komentira volilnega postopka za izvolitev ameriškega predsednika, ki ni izvoljen na neposrednih volitvah".
Kritike 'psevdodemokratičnega carja' tudi v EP
Poslanci Evropskega parlamenta (EP) so se danes s kritikami odzvali na Putinove reforme. Vodja evropskih socialistov (PES) Martin Schulz je opozoril na možnost, da se Rusija vrača k avtoritarnim oblikam oblasti in Moskvo posvaril pred vnovično uvedbo smrtne kazni.
Prav tako so poslanci opozarjali na nevarnost odprave demokratičnih elementov v ruskem političnem sistemu prek ustavnih sprememb. "Gre za vojno proti terorju. Obenem pa gre tudi za vojno proti političnemu pluralizmu, ki pa ga Rusija nujno potrebuje," je tako menila nemška poslanka Silvana Koch-Mehrin iz vrst liberalcev (ALDE). Za prvaka zelenih Daniela Cohn-Bendita pa je Putin "psevdodemokratično legitimiran car. Putin je na tem, da se pokaže kot antidemokrat," je pristavil.
V razpravi je sodeloval tudi evropski komisar za zunanje odnose Chris Patten, ki pa je menil, da zdaj ni čas, da bi Rusiji dajali lekcije v zvezi s Čečenijo. Obenem je izrazil upanje, da predvidena okrepljena moč Kremlja ni edina rešitev, ki jo ponuja Moskva. Patten je zato Moskvo pozval, naj v sklopu boja proti terorizmu spoštuje človekove pravice. EU bo sicer Rusijo podpirala pri iskanju politične rešitve.
Putin je po krvavih terorističnih napadih, ki so v zadnjih tednih pretresli Rusijo, v ponedeljek napovedal novo politiko na Severnem Kavkazu in vrsto ukrepov, s katerimi bo Kremelj okrepil nadzor v Ruski federaciji. Med drugim je napovedal, da bo do konca leta spodnjemu domu parlamenta, dumi, v sprejem predložil predlog zakona, po katerem ne bi več neposredno volili guvernerjev in predsednikov v 89 subjektih Ruske federacije, pač pa naj bi jih volili lokalni parlamenti, kandidate pa bi imenoval ruski predsednik.
Učenci v Beslanu znova sedli v klopi
Za učence v severnoosetijskem mestu Beslan se je po krvavi drami s talci, ki je v tamkajšnji šoli v začetku meseca zahtevala življenja 339 ljudi, se je danes ob poostrenih varnostnih ukrepih znova začel pouk.
Učenci so šolski dan začeli z minuto molka v spomin na žrtve, po besedah predstavnikov oblasti pa naj bi sedem šol v mestu danes imelo skrajšan pouk.
V šolsko poslopje v Beslanu je danes prišla petina od 900 učencev, ki so jih je pri vstopu v šolsko poslopje varovali oboroženi in zamaskirani varnostniki. Po besedah ene od mater so številni starši še vedno v strahu, zato svojim otrokom niso pustili, da bi odšli v šole.
Pouk naj bi se v Beslanu spet začel že v torek, vendar so oblasti začetek preložile, da sta vojska in policija lahko nadaljevali iskanje orožja in eksploziva po šolah.
