Osnutek resolucije, ki so ga Američani in Britanci Varnostnemu svetu predložili v ponedeljek, predvideva oblikovanje suverene začasne iraške vlade, vendar koalicijskim enotam pod vodstvom Združenih držav dovoljuje uporabo vseh ukrepov za ohranjanje miru.
Prihodnji veleposlanik ZDA v Bagdadu John Negroponte je priznal, da so v VS ZN zahtevali popravke predloga resolucije. Pri tem je dodal, da so ZDA v omejenem obsegu pripravljene na pogajanja. "Resolucije Varnostnega sveta ne smemo obremenjevati s podrobnostmi, ki jih je treba rešiti v državi, na samem prizorišču," je resolucijo opravičeval John Negroponte, ameriški veleposlanik pri ZN.
Nemčija, Francija in druge članice VS ZN pričakujejo zniževanje neomejene vojaške moči v Iraku, ki jo zahteva Washington. Francoski veleposlanik pri ZN Jean-Marc de La Sabliere je dejal, da mora biti mandat ameriškega poveljstva v Iraku časovno jasno omejen. Če bi kasneje demokratično legitimirana vlada v Bagdadu ZDA prosila, naj v Irak enote napotijo tudi v prihodnje, Pariz s tem ne bo imel nikakršnih problemov. Francija tako predlaga odlog glasovanja o osnutku resolucije. O usodi Iraka bi bilo po njihovem razumljivo odločati nekaj tednov po prenosu oblasti na začasno iraško vlado, ko bo mednarodna skupnost lahko ocenila, kako jo Iračani sprejemajo. "Osnutek se nanaša na partnerstvo med vlado in koalicijsko vojsko. Vemo, da bosta koalicijska vojska in vlada sklenili sporazum, a to ni dovolj," je razložil de la Sabliere.
Tudi drugi veleposlaniki pri ZN so navedli, da VS ZN morda ne bo privolil v časovno neomejeno ameriško vojaško navzočnost v Iraku, ki jo predvideva ameriško-britanski osnutek resolucije.
Kitajski veleposlanik pri Združenih narodih je k osnutku resolucije že predlagal amandma, ki ga menda podpira večina članic Varnostnega sveta, tudi Rusija, Francija in Nemčija. Kitajska predlaga, da bi imela prehodna iraška vlada pravico do odločitve o prihodnosti koalicijskih vojakov v državi, njihov mandat v Iraku pa bi se iztekel najpozneje januarja 2005. Prav od statusa tujih enot v državi, ocenjujejo diplomati, je namreč odvisna dejanska moč, ki jo bo imela vlada.
"Mislim, da je treba oblikovati mehanizem za posvetovanje in sodelovanje, s katerim bomo lahko zagotovili, da bo imela iraška vlada suverenost tudi na področju varnostne arhitekture," je povedal Gunter Pleuger, nemški veleposlanik pri ZN.
Glasovanja o resoluciji, po kateri bi prehodna iraška vlada imela tudi popoln nadzor nad črpanjem nafte, sicer ne gre pričakovati, dokler Lakhdar Brahimi, posebni odposlanec generalnega sekretarja Združenih narodov, ne predstavi poročila. V njem bo med drugim predlagal 30 kandidatov za novo vlado, ki bodo na položaju do splošnih volitev, razpisanih za januarja naslednje leto.
