Demokrati so zagrabili edino bilko, to so finančna sredstva, in se pripravljajo, da bodo proces odobritve sredstev izkoristili za nadaljnje udrihanje po Bushu zaradi Iraka, gospodarstva in drugih tem. Vendar si nihče od demokratov ni upal ugovarjati potrebi po nadaljevanju operacij v Iraku in vojne proti terorizmu.
Pojavili pa so se tudi redki pogumni republikanci, ki jim je Bushev znesek vzel sapo in so napovedali veliko vprašanj. Med njimi je član predstavniškega doma iz Tennesseeja Zach Wamp, ki predlaga, da bi za delno poplačilo ameriških stroškov zaplenili del iraške nafte. Demokrati so bili ostrejši in so izkoristili priložnost, da opozorijo na številne domače programe, ki zaradi Iraka nimajo dovolj denarja. Voditeljica demokratske manjšine Nancy Pelosi iz Kalifornije je opozorila na pol bilijona dolarjev proračunskega primanjkljaja.
Irak jim že "diši" po Vietnamu
Senator slovenskega rodu Tom Harkin iz Iowe je med razpravo dejal, da Irak sicer ni Vietnam, vendar zanesljivo "smrdi" po Vietnamu, saj prošnje za denar kažejo, da bo stal toliko kot Vietnam. Skupina senatorjev pod vodstvom Edwarda Kennedyja iz Massachusettsa bo predlagala amandma k zakonu o porabi sredstev za vojno proti terorizmu, ki bo od Busha zahteval, naj pove koliko vojakov bo potrebnih in koliko časa bo trajala okupacija.
Busha pa so podprli republikanci, kot je vodja senatne večine Bill Frist, ki je dejal, da bodo denar odobrili brez težav, in takšni, kot je predsednik senatnega odbora za mednarodne odnose Richard Lugar, ki je dejal, da bodo Bushev predlog v odboru dodobra prevetrili, vendar bo na koncu sprejet.
Evropski časniki tudi kritični do Bushevih predlogov
Britanski The Independent poudarja, da je bilo v Bushevem govoru razbrati tudi nekaj "pozitivnih elementov", med drugim pripravljenost ZDA na večjo vlogo OZN. Obenem je bilo mnogo tega, nad čimer bi se lahko zgražali; ne samo zavestno zavajajoče povezave med napadi 11. septembra in Irakom. Predvsem je mnoge države, ki so bile proti vojni, opomnil na njihove obveznosti: vse članice ZN bi morale odigrati "večjo vlogo pri nalogi, da Irak postane svobodna in demokratična država". To je komajda primeren ton zato, da druge države prepričaš, da morajo na nevarnem iraškem ozemlju tvegati življenja svojih vojakov. A časnik kot pozitiven element ocenjuje tudi omenjanje pospešitve prenosa suverenosti na Iračane same. In to je natančno to, kar Francozi, Nemci in mnoge arabske države zahtevajo že več tednov.
Poljska Rzeczpospolita piše o naporih za obnovo Iraka. Bližnje predsedniške volitve so zlomile ameriški konsenz za posredovanje na Bližnjem vzhodu. Ameriške napore za normalizacijo Iraka bodo torpedirali predvsem Francozi, ki sanjajo o tem, da bi morali v mednarodni politiki odigrati večjo vlogo, kot jim pritiče glede na gospodarski in vojaški potencial. Temeljni boj za prihodnost Iraka in celotne regije zaradi tega poteka izven njenih meja.
Španski El Pais meni, da je Bush priznal svoj neuspeh. S prošnjo državam, da v Iraku za dalj časa zagotovijo dodatne čete in denar za vojno in mir v Iraku, je Bush priznal, da je bila njegova strategija neuspešna. To je bil pesimistični govor. Vse do vojaške zmage vodena usmeritev, doseči zlom države, vključno z vojsko in policijo, je prispevalo k temu, da so državo, ki je za Busha in Blaira sedaj osvobojena, naredili za novo središče islamskega terorizma.
Ruski Kommersant pa opozarja, da lahko Bush naslednje volitve dobi samo prek Iraka. V sedanjem položaju mora gospodar Bele hiše paziti, da mu čas do volitev ne bo uničil dosedanjih uspehov. Bushevi glavni težavi sta gospodarstvo doma in Irak. Na ekonomski fronti se Bush komajda lahko nadeja hitrega uspeha. Ni mogoče pričakovati čudežev čez noč. In tudi nova vojna za povečanje popularnosti bi lahko bila zelo tvegano početje. Sliši se paradoksno, a potrebne točke lahko Bush pridobi prav z Irakom.
