Predlog podpirajo Nemčija, Velika Britanija, Nizozemska in Švedska, sicer največje neto plačnice v evropski proračun, proti kakršnim koli spremembam pa so predvsem Francija, Irska in Španija, ki bi z reformo največ izgubile.
Največje prejemnice kmetijskih sredstev, kot je npr. Francija, ki dobi kar 40 odstotkov od 43 milijard težkega kmetijskega proračuna, so se o kmetijski reformi pripravljene pogovarjati šele v naslednjem proračunskem obdobju EU, torej po letu 2006. Po njihovem mnenju je Unija s predlogom reforme, po katerem bi leta 2004 začeli postopno zniževati neposredna plačila kmetom po tri odstotke na leto, prekoračila svoja pooblastila.
Čeprav komisija opozarja, da kmetijska reforma ne sme ustaviti ali upočasniti širitve, se utegne zgoditi prav to. Zaradi septembrskih volitev v Nemčiji in na Švedskem bo skupno pogajalsko izhodišče EU o najtežjem finančnem poglavju- kmetijstvu, predvidoma znano šele novembra. V tem primeru bi za pogajanja s kandidatkami ostalo le nekaj tednov, zato bi se utegnilo zgoditi, da bodo kandidatke, če bodo hotele letos zaključiti pogajanja, postavljene pred dilemo - vzemi ali pusti.
Če petnajsterica tudi novembra ne bo dosegla kompromisa glede nadaljnje kmetijske politike, obstaja nevarnost, da na decembrskem vrhu v Kopenhagnu ne bodo najavili pristopnih pogodb za kandidatke.
