Sodeč po programu nove vlade Therese May, ki ga je danes predstavila kraljica Elizabeta II. bo Velika Britanija po brexitu oblikovala nove zakone glede carine, trgovine in priseljevanja. S tem se Britanci pripravljajo na izstop iz carinske unije in enotnega trga EU. Posledično bi se s tem končalo tudi prosto gibanje državljanov EU, kar pomeni, da v Veliki Britaniji na primer ne bi smeli več delati ali prebivati brez dovoljenja.
Sicer pa je število Vzhodnoevropejcev, ki so se registrirali za delo v Veliki Britaniji, padlo na najnižjo raven v zadnjem desetletju. Kot ocenjuje ameriški časnik Financial Times, temu poleg brexita botruje tudi slaba vrednost britanskega funta.
Znanstveniki iz observatorija za migracije univerze v Oxfordu so ugotovili, da se je po brexitu opazno zmanjšalo število ljudi iz osmih članic EU, ki delajo na Otoku. Število registracij v britanski davčni sistem je v prvem četrtletju letošnjega leta padlo na okoli 26.000, v enakem obdobju lani jih je bilo 40.000.
Obravnavali so nove članice iz Vzhodne in Srednje Evrope, ki so se EU pridružile leta 2004. Med njimi so Slovenija, Slovaška, Poljska, Litva, Latvija, Estonija, Madžarska in Češka.
V Veliki Britaniji trenutno dela 7 odstotkov delovne sile celotne EU
Trenutno v monarhiji dela okoli 2,3 milijona državljanov EU, kar predstavlja okoli sedem odstotkov delovne sile. Zasedajo pa mesta na skoraj vseh področjih.Okoli 17 odstotkov jih je na primer zaposlenih v specializiranih poklicih. Znanstveniki ocenjujejo, da ti državljani prevladujejo v sektorjih kot so administracija, podjetništvo in menedžment, postrežba in gostoljubje, kmetijstvo in proizvodnja.
Direktor observatorija za migracije Carlos Vargas-Silva je pojasnil, da je postala Velika Britanija od referenduma manj privlačna za migrante iz omenjenih držav. Izpostavil je predvsem negotovost glede dolgotrajnega pravnega statusa v državi.
Pogajanja o brexitu so se ravno začela, še vedno pa je ena od glavnih odprtih točk status državljanov EU v Veliki Britaniji in obratno po končanem ločitvenem postopku.
Sicer pa je v središču vladnega programa, ki ga je danes predstavila kraljica, tako imenovani "veliki zakon o razveljavitvi" (Great Repeal Bill), ki bo približno 20.000 evropskih uredb preoblikoval v britansko zakonodajo in pravo.
"Prioriteta moje vlade je zagotoviti najboljši dogovor, ko bo država zapustila Evropsko unijo," je dejala kraljica. Dodala je, da bo vlada skušala "zgraditi najbolj širok mogoč konsenz glede prihodnosti države zunaj Evropske unije".
Po nizu terorističnih napadov v zadnjih treh mesecih v Londonu in Manchestru pa vlada načrtuje tudi novo specializirane ekipe in komisijo za boj proti ekstremizmu.
Kraljičin govor so sicer zaradi težavnih koalicijskih pogajanj preložili za dva dneva.
Poslanci bodo v prihodnjih dneh vodili razpravo o programu in o njem glasovali.
Konservativci britanske premierke so na predčasnih parlamentarnih volitvah 8. junija izgubili absolutno večino v parlamentu, zato Mayeva namerava vlado voditi ob podpori severnoirskih unionistov (DUP). V torek zvečer se sicer še vedno niso povsem uskladili glede dogovora.
KOMENTARJI (15)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.