Slovenski poznavalec francoske kulture: Ranjeno je človeško srce

Po požaru znamenite katedrale Notre-Dame cel svet žaluje in se sprašuje, kako se je kaj takega sploh lahko zgodilo. Kot pojasnjuje Edvard Kovač, filozof in teolog, gre za nezgodo in priznanje človekove nemoči. Ostrešje je namreč iz 13. stoletja. "Takega ostrešja ni bilo nikjer na svetu, les je bil izjemno suh in skoraj že tudi v prahu in dovolj je nekoliko trenja, da se vsa stvar vžge. Zaradi te suhosti lesa, se kozolec ali senik takoj vname in se ne da takoj pogasiti, izgine," pravi Kovač.

Kot je povedal francoski predsednik Emmanuel Macron, je na srečo bistvo rešeno. Rešena sta oba zvonika in pročelje, ki je izjemno bogato s podobami svetopisemskih kraljev in svetnikov, in na nek način odseva tudi zgodovino Francije. "Ne samo evropska kultura, tudi svetovna javnost jo prepoznava v tej lepoti, harmoniji. Ta katedrala predstavlja simbol evropske kulture," pravi Kovač.

"Notre-Dame je več kot neki trgovski center, ki je simbol bančništva, kot lepo reče Miha Pintarič, profesor francoske literature za srednji vek na Filozofski fakulteti. Evropa ima več tisočletno zgodovino in ta katedrala je stara blizu tisoč let, 850 let. Je simbol lepote, v kateri se vsi prepoznamo, verni in neverni. V ZDA je gorel človeški ponos, tukaj pa je ranjeno človeško srce," ponazori Kovač.

"Katedrala, naša ljuba gospa, kot prevajamo Notre-Dame, je več kakor ponos Francije. Je srce, ljudje čutijo s to stavbo kot z nekim simbolom, ki izraža identiteto Pariza in pokrajino okrog Pariza, ki se je sooblikovala v tej stavbi," opisuje in dodaja, da so se v katedrali odigrali odločilni trenutki. "Ena od zakladnic je shranila tuniko Ludvika X., francoskega kralja. Hranili so tudi kraljevo krono. Tukaj je njihova zgodovina in bi lahko rekli tudi njihov ponos. Hkrati pa je stolnica tudi simbol Marijinega varstva za vso Francijo, kajti Francija naj bi bila Marijin narod. Poleg tega, da ta cerkev predstavlja mogočnost, so se v njej opravljale zahvalne daritve in zahvalna pesem vsakokrat, ko so v vojni obranili Francijo. Hkrati pa izraža tudi to nežnost, kakršno izraža ženska duša, in ta nežnost še posebej prihaja do izraza v čudovitih barvnih oknih, rozetah, ki so tri na katedrali," razlaga.

Kot pravi Kovač, predstavlja Notre-Dame sintezo tega, kar je človeški um zmožen. "Na eni strani je šlo za drznost arhitekture. Videti je zelo mogočna, ampak je krhka, ker ima toliko oken. Tukaj je šlo za pogumne arhitektske rešitve, ki so pa hkrati zahtevale ogromno, ogromno znanja iz matematike in fizike. Na drugi strani gre za skladje lepote, gre za ladijsko cerkev, ki je procesualna, ker so bile procesije. Šlo je za izjemno harmonijo. Kadar prideš v Notre-Dame, te lahko vodič opozori na tiste stebre, ki imajo rebra in ta se vzdolž katedrale širijo za ojačitev zvoka. Takrat niso imeli mikrofonov. Notredamski pridigarji so bili znameniti in sami stebri so bili tako grajeni, da so akustično ojačali zvok. Šlo je za izjemno lepoto harmonije, zvoka, svetlobe, samih arhitektskih linij."

"Kar je dobro, je to, da je vsa kulturna dediščina, vsi notranji spomeniki so izjemno dobro dokumentirani. Pozitivno je tudi, da so zaradi obnove nekatere stvari že odstranili, npr. bronaste kipe, predvsem pa zakladnico, kot npr. tuniko kralja Ludvika, relikvije križa, tudi kraljevo krono. Kar ni bilo odstranjeno, pa je precej poškodovano. To je neizmerna škoda, zlasti, ker so poškodovana barvna okna, ker te tehnike, ki so jo takrat imeli, ne poznamo več. Tudi če jih bodo obnovili, ne bo isto in vedno bodo vodiči rekli, da so bila nekdaj ta okna še lepša," pojasnjuje Kovač.

Izkušnje kažejo, da bo prenova trajala nekaj let. Ostrešje, ki je pogorelo na neki drugi katedrali, v Nantesu, so v glavnem prenovili v desetih letih, po 45 letih pa detajle obnavljajo še danes, pojasnjuje Kovač. "Je pa požar povzročil enodušnost samih Francozov, celega sveta. Če so jo postavili naši predniki, jo bomo mi obnovili, je povedal Macron. In prepričan sem, da danes, ko se bo zbrala ekspertna komisija in bodo videli, kaj je treba narediti – ker nevarnost še obstaja, saj je nastala luknja v stropu, v oboku, in bi lahko prišlo do verižne reakcije, da bi se še ostali del stropa začel rušiti – se bodo nujna dela začela še ta teden," je prepričan Edvard Kovač.