Koštunica: Usoda Kosova v rokah VS ZN

Po koncu skupnega sestanka obeh delegacij s posredniško trojko iz ZDA, Rusije in EU se pogovori sicer nadaljujejo na ločenih srečanjih trojke s posameznima delegacijama, vendar pa vse manj kaže, da bi pred 10. decembrom lahko prišlo do kompromisa. Rusija se je medtem že zavzela, da bi pogajanja nadaljevali tudi po tem datumu.

Srbski predsednik Boris Tadić je Kosovu ponudil vse, razen neodvisnosti. Kosovo bi tako imelo tudi pristojnosti, ki so sicer rezervirane za suverene države, je dejal Tadić.

Kosovo bi lahko vodilo lastno zunanjo politiko, obrambo, nadzor meja in varstvo nad srbsko kulturno dediščino, lahko bi samostojno zaprosilo za članstvo v Združenih narodih, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Svetu Evrope. Beograd in Priština pa bi sklenila sporazum o pravicah etničnih manjšin, kar bi nadzirala mednarodna skupnost, je še predlagal Tadić in ocenil "da bi tako lahko dosegli kompromisno rešitev".

Toda Priština je Tadićev predlog že zavrnila. Kot je dejal tiskovni predstavnik delegacije iz Prištine Skender Hyseni, Beograd "še vedno ponuja recept zamrznjenih konfliktov in polovičnih rešitev, ki ne vodijo nikamor". "Prepričan sem, da se ne bo zgodilo nič spektakularnega. Beograd namreč še vedno ne želi obravnavati Kosova kot de facto neodvisne države," je še dejal Hyseni.

Zaradi nezbližanja stališč se je Rusija medtem že zavzela za podaljšanje roka za dogovor tudi po 10. decembru, ki je bil postavljen kot datum, ko naj bi pogajalska trojka predstavila končno svoje poročilo. Vendar so kosovski Albanci to prav tako že zavrnili. "Kosovo ni pripravljeno na nadaljevanje kakršnihkoli pogovorov po 10. decembru," je na ruski predlog dejal Hyseni. "Dotlej pa bomo vendarle odprti in konstruktivni," je še zagotovil.

Koštunica: Odloča naj VS ZN

Srbski premier Vojislav Koštunica je medtem zatrdil, da lahko odločitev o prihodnosti Kosova sprejme le Varnostni svet ZN. "Tako kot so se (pogovori) začeli, tako se morajo končati: v VS ZN," je novinarjem povedal Koštunica. "Za Srbijo je sprejemljiva le odločitev znotraj VS ZN," enostranska razglasitev neodvisnosti ali nevtralen status pa bi bila "povsem nesprejemljiva". "Ta proces se ne bo končal danes ali 3. decembra (ko naj bi trojka obiskala Beograd in Prištino) ali 10. decembra: končal se bo v VS ZN," je poudaril Koštunica.

Minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel je v pogovoru za današnjo izdajo nemškega časnika Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) izrazil pričakovanje, da bodo kosovski voditelji "poslušali EU". Enostranska razglasitev neodvisnosti Kosova po besedah ministra ne pride v poštev. "Ravnali bomo usklajeno, kar koli se bo že zgodilo," je zatrdil Rupel.

Čas za rešitev vprašanja je prišel. Slovenije, ki bo 1. januarja 2008 prevzela predsedovanje EU, po Ruplovih besedah ne bi motilo, "če bi šel ta kelih mimo nas", vendar rešitve ne gre odlagati za daljši čas, saj grozi regiji destabilizacija.

"Popolnoma razumem srbski položaj," je v pogovoru dejal Rupel. "Ne želimo, da bi bila sedanja vlada zamenjana. Morala bi nadaljevati z delom, saj to evropski perspektivi daje upanje," je dodal. Leta 1999 je Srbija pod Miloševičem "povzročila ločitev med Srbijo in Kosovom". "Če prav razumem, želi zdaj Srbija ponovno združitev s Kosovom. To pa je možno le v kontekstu EU. Zdaj potrebujemo vmesno rešitev, ki bo držala tako dolgo, dokler Kosova in Srbija ne bosta v EU," je pojasnil Rupel.

Po mnenju ministra vprašanje statusa Kosova "ni tako zelo ameriška ali ruska, temveč evropska zadeva". "Ne smemo dopustiti, da sprejme odločitev nekdo zunaj Evrope," je dodal. Z ZDA bo EU svoje ravnanje zelo verjetno usklajevala, v kolikšni meri bo to mogoče z Rusijo, Rupel ni vedel. "Enostranska razglasitev bi spodbudila odzive, ki bi bili v nasprotju s kosovskimi interesi," je še dejal.

Po njegovih besedah bi bilo Srbiji dobro svetovati, naj čas izkoristi za izboljšanje načrta odposlanca ZN Marttija Ahtisaarija, za pridobitev večjega jamstva za varnost enklave in kulturnih dobrin. "Že v jugoslovanskih časih je imelo Kosovo kot provinca okoli 80 odstotkov pravic republike. Zdaj se pogajamo za preostalih 20 odstotkov, in načrt Ahtisaarija je tukaj zelo blizu rešitve," je dejal Rupel.

Minister drugih rešitev, kot so nemško-nemški model, v pogovoru ni izključil, je pa opozoril, da je načrt Ahtisaarija težko nadomestljiv, ker "je tako natančno izdelan in vsebuje kopico dobrih idej".

Rupel je tudi poudaril, da se ne gre osredotočati samo na Kosovo, temveč je potrebno imeti pred očmi poveze s Srbijo, Makedonijo in BiH. Srbija je ključ za stabilizacijo Balkana, prav zato si Slovenija po Ruplovih besedah tako zavzema za približevanje Beograda EU. Ena država, četudi predseduje EU, pa lahko brez pomoči drugih doseže le malo, še piše FAZ.

Lajčak: Disfunkcionalnost BiH ni posledica Kosova

Vprašanje statusa Kosova nima in tudi v prihodnje ne bo imelo "dramatičnega vpliva" na razmere v Bosni in Hercegovini, je povedal visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Miroslav Lajčak danes v Bruslju pred zunanjepolitičnim odborom Evropskega parlamenta. "BiH ima svoje probleme, pri čemer ni niti enega samega vprašanja, glede katerega je odvisna od rešitve statusa Kosova," je pojasnil, a dodal, da Kosovo vsekakor politično vpliva na BiH.

"Ne bi bilo resno reči", da vprašanje Kosova "nima političnega vpliva na BiH, vendar ne želim ugibati o nikakršni teoriji zarote," je dejal Lajčak. Nihče ne bi smel Kosova navajati kot izgovor za razmere v BiH, je poudaril. Disfunkcionalnost BiH ni posledica Kosova, temveč ustavnega vprašanja, je pojasnil v odgovoru na vprašanje slovenskega poslanca Alojza Peterleta.

Imam razloge, da verjamem, da se Republika srbska vidi kot del BiH, je povedal Lajčak. BiH je "ena država z dvema entitetama in pika", je poudaril. Entiteti ne smeta postavljati pod vprašaj države in država ne sme postavljati pod vprašaj entitet, je pojasnil. Problem v BiH je, da je vse razdeljeno po etnični črti, medtem ko je "evropska ideja zelo priljubljena, a meglena".