Srbski premier v odstopu Vojislav Koštunica je danes ob deveti obletnici letalskih napadov zveze Nato na tedanjo Zvezno republiko Jugoslavijo obtožil zavezništvo, da je bil cilj teh napadov ustvariti "prvo Natovo državo na svetu" - Kosovo. Pri tem je sicer ponovno poudaril, da je Kosovo srbsko in da bo srbsko tudi ostalo.
"Zdaj je več kot jasno, da je imelo surovo rušenje Srbije v Natovem bombardiranju zgolj en pravi cilj: da se Kosovo oblikuje v prvo Natovo državo na svetu," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug v sporočilu za javnost zapisal Koštunica.
"Protipravna izgradnja ogromne ameriške vojaške baze Bondsteel in aneks 11 Ahtisaarijevega načrta, ki določa, da je Nato najvišji organ oblasti na Kosovu, razkrivajo pravi cilj, zakaj je bila Srbija brezumno porušena in zakaj je bila 17. februarja protipravno razglašena Natova država," je še zapisal srbski premier v odstopu.
Spomnimo ...
Nato se je sicer za bombardiranje tedanje ZRJ, ki je obsegala še ozemlje Črne gore in Kosova, odločil po propadlih pogajanjih glede rešitve krize na Kosovu, kjer so divjali spopadi med jugoslovansko vojsko in Osvobodilno vojsko Kosova (OVK) in nasilje nad civilnim prebivalstvom. Varnostni svet Združenih narodov akcije sicer ni odobril, kljub temu pa je Nato izpolnil grožnjo z napadom, ker ZRJ ni privolila v zahteve zavezništva.
Tedanji generalni sekretar zveze Nato Javier Solana je odločitev o začetku napadov sprejel 23. marca 1999 pozno zvečer, naslednji dan pa so na ZRJ že letele prve bombe. Prva naj bi tako na cilj priletela 24. marca ob 19.45.
V Natovih bombardiranjih je bilo po uradnih srbskih podatkih ubitih približno 3500 ljudi, okoli 10.000 pa jih je bilo ranjenih. Bombardiranje je trajalo skoraj tri mesece, pri tem pa so bombe letele ne le na vojaške cilje, ampak tudi na ostalo infrastrukturo, kot so mostovi, elektrarne ipd., tarča je bila celo stavba srbske televizije.
Bombardiranje se je končalo 10. junija 1999, po kapitulaciji jugoslovanske vojske in umiku iz Kosova. Tedaj je Varnostni svet Združenih narodov sprejel resolucijo 1244, na podlagi katere je na Kosovo prišla misija Unmik in 37.000 vojakov mirovnih sil Kfor. Njihova naloga je bila predvsem zagotovitev miru in varnosti na Kosovu ter vrnitev beguncev.
Po načrtu naj bi mirovne sile na Kosovu ostale do končne rešitve vprašanja Kosova. To vprašanje se je kasneje razpletlo z razglasitvijo neodvisnosti Kosova 17. februarja letos, toda po drugi strani je to prineslo nove zaplete, saj ta razglasitev ni bila dosežena v dogovoru s Srbijo in po odločitvi VS ZN. Srbija in Rusija neodvisnosti Kosova še vedno ostro nasprotujeta, pa čeprav je neodvisnost Kosova priznalo že okoli 30 držav, med njimi tudi Slovenija.
