Do zaprtja volišč v nedeljo ob 20. uri je po zadnjih nedokončnih podatkih osrednje srbske volilne komisije (RIK) volilo zgolj 44,97 odstotka volivcev, za veljavnost volitev pa bi bila potrebna vsaj 50-odstotna udeležba.
Zadnji volilni rezultati, ki jih je RIK objavila v noči na nedeljo, zajemajo podatke s 83,59 odstotkov volišč. Po teh podatkih je Koštunica, kandidat Demokratske stranke Srbije (DSS), dobil 57,95 odstotkov glasov, kandidat srbskih radikalcev Vojislav Šešelj 35,8 odstotkov glasov, kandidat Stranke srbske enotnosti (SSJ) Borislav Pelevič pa 3,51 odstotka glasov.
Koštunica: Celoten volilni proces je sramota in ne ustreza mednarodnim demokratičnim standardom
Koštunica je vladi nekdanjega koalicijskega partnerja Zorana Đinđića očital, da je nastavila več "pasti", ker ni želela uspeha volitev in demokracije. Napovedal je, da bo na nepravilnosti opozoril tudi različne mednarodne institucije, med drugim tudi Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE).
Koštuničeva Demokratska stranka Srbije (DSS) je po neuspelih ponovljenih volitvah sicer že vložila tožbo zaradi domnevnih nepravilnosti.
Kot je v nedeljo zvečer dejal podpredsednik stranke Dragan Maršićanin, na volitvah ni bilo zadostne volilne udeležbe - do zaprtja volišč je volilo zgolj 44,9 odstotka volivcev, za veljavnost volitev pa bi bila potrebna vsaj 50-odstotna udeležba -, ker je v srbskih volilnih imenikih registriranih 450.000 "fantomskih volivcev". Dodal je, da ima DSS tudi dokaze za to. Skliceval se je na zadnji popis prebivalstva, po katerem naj bi v Srbiji živelo 7,5 milijona ljudi, medtem ko naj bi bilo volilnih upravičencev 6,5 milijona, oziroma kar 450.000 nezakonito registriranih volivcev. DSS je to stališče zagovarjala tudi ob prvih neuspelih predsedniških volitvah v začetku oktobra.
Tudi v tretje neuspešno
V nedeljo so predsedniške volitve ponovili, potem ko so bile volitve, ki so potekale v dveh krogih 29. septembra in 13. oktobra, razveljavljene, ker se drugega kroga ni udeležilo zahtevanih več kot 50 odstotkov volilnih upravičencev. Srbski parlament je nato to zahtevo 5. novembra odpravil s spremembo zakona o volitvah predsednika republike. Tako za veljavnost drugega kroga ni potrebna več kot 50-odstotna udeležba, za prvi krog pa še vedno. Dosedanjemu srbskemu predsedniku, Milanu Milutinoviču, ki ga je haaško sodišče obtožilo vojnih zločinov, se bo petletni mandat iztekel 5. januarja 2003. Dolžnosti predsednika Srbije bo nato začasno opravljala predsednica srbske skupščine Nataša Micić.
Zaskrbljeni zaradi neuspeha
Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Sveta Evrope, ki so nadzirali potek nedeljskih predsedniških volitev v Srbiji, so ob ponovnem neuspehu volitev močno zaskrbljeni, v današnji izjavi v Beogradu pa so pozvali vse politične sile h krepitvi političnih institucij v tej jugoslovanski republiki. Medtem je podpredsednik vlade ZRJ Miroljub Labus dejal, da je neuspeh volitev pričakoval in da bodo prihodnje leto verjetno razpisali predčasne parlamentarne volitve.
Kot je povedal vodja delegacije Parlamentarne skupščine Sveta Evrope Thomas Cox, jih skrbijo morebitne negativne posledice slepe ulice, v kateri ostaja Srbija, na prihodnost reform v republiki, po mnenju Nikolaja Vulkanova, vodje misije opazovalcev OVSE, pa ponovni neuspeh zmanjšuje tako zaupanje srbske javnosti kot mednarodno verodostojnost.
Kot je povedal Labus, se morajo glavni politični akterji v Srbiji najprej sporazumeti tako glede načina rešitve sedanje krize kot glede izrednih parlamentarnih volitev. Srbska vlada pa bi morala po njegovi oceni v vmesnem času izvesti en del svojih reform, oziroma izkoristiti priložnost in se "prikazati v boljši luči". Srbsko volilno telo je razdeljeno in ni sposobno sprejeti bistvenih odločitev, je še dodal.
