V nasprotnem primeru bodo vrnitev organizirali sami in to ne glede na posledice. Odgovornost zanje pa bodo nosili misija ZN za Kosovo (UNMIK), ZN, Evropska unija in druge mednarodne ustanove, ki bi lahko in bi tudi morale za njihovo vrnitev storiti več. Demonstranti so tudi zahtevali, da vlade držav, ki imajo svoje vojake na Kosovu, sprožijo "resen pritisk na Albance za ustavitev etničnega čiščenja in vseh zločinov, ki so jim izpostavljeni pripadniki manjšinskih skupnosti". Poudarili so tudi, da je njihova vrnitev najboljši prispevek za vzpostavitev večetničnega Kosova.
Od pristojnih organov mednarodne skupnosti so tudi zahtevali razjasnitev usode 1300 ujetih in izginulih Srbov in aretacijo "zločincev OVK, ki so sedaj na čelu "demokratičnih" institucij". Zahtevajo tudi ureditev delovnega statusa in zagotovitev osebnih dohodkov do vrnitve na svoje domove in na delovna mesta, ter opozarjajo, da se podjetja na Kosovu ne smejo privatizirati, dokler se vsi izgnani Srbi ne vrnejo na svoje domove in na svoja delovna mesta.
Od vlade ZRJ in Srbije so tudi zahtevali dostojno življenje do vrnitve na Kosovo in pozvali vse človekoljubne organizacije, naj ne zmanjšujejo sredstev, namenjenih beguncem in izgnancem, kajti položaj se približuje humanitarni katastrofi, so še poročale tuje tiskovne agencije.
Rugova ostaja predsednik Demokratske lige
Kosovski predsednik Ibrahim Rugova je bil ponovno izvoljen za vodjo Demokratske lige Kosova (LDK). Na četrtem kongresu LDK v Prištini je Rugova govoril o "pomembnem dnevu, saj bo 12. junija minilo natančno tri leta, odkar je Kosovo postalo svobodno in so se tu namestile enote zveze NATO".
Rugova je tako na čelu stranke LDK že 12 let, že leta pa vodi nenasilni boj kosovskih Albancev proti srbskem zatiranju. Sicer pa je Rugova konec devetdesetih let prejšnjega stoletja z vzponom radikalnih in nasilnih skupin, kot je Osvobodilna vojska Kosova (OVK), padel v drugi plan. Po bombnih napadih zveze NATO na ZRJ poleti leta 1999 pa so bile srbske oborožene sile prisiljene k umiku s Kosova. Od takrat je Kosovo pod upravo ZN (UNMIK) in mednarodnih varnostnih sil (KFOR), dokončna razjasnitev prihodnjega statusa Kosova pa še vedno ni dosežena. Kosovski Albanci si prizadevajo za popolno neodvisnost, Beograd pa to zavrača. Več kot tri mesece po parlamentarnih volitvah na Kosovu in po treh neuspelih poskusih izvolitve predsednika pokrajine je kosovski parlament na začetku marca na ta položaj potrdil Ibrahima Rugovo, na čelo kosovske desetčlanske vlade pa premiera Bajrama Rexhepija.
