Kaj imajo skupnega Kosovci in Srbi?

Od 25 odstotkov Srbov, kot jih je bilo tam pred vojno, jih je zdaj na območju Kosova le še okoli 5 odstotkov.

"Kakšna je stopnja mednacionalne nestrpnosti od ena do pet? Tri bi rekel," pravi Boško Haupt, poveljnik kontigenta Kfor 38, Slovenske vojske.

Gozdar zaslišal rafale, ki so trajali več minut

V vas Rastelica, ki meji s Kosovom, naj bi vpadli oboroženi Albanci s Kosova in streljali v zrak. Gozdar Milomir Stevanović, ki je bil v trenutku napada nedaleč stran od gozdarskega kontejnerja, je zaslišal rafale iz več orožij, ki so trajali od štiri do pet minut.

Nekaj dni prej so bile oropane in razdejane hiše, katerih lastniki večinoma živijo v bližnjem mestu Kuršumlija, poleti pridejo v Rastelico obdelovat zemljo. Odnešeno je bilo predvsem orodje.

Domačin Uroš Eraković pove, da prihajajo globoko v srbsko ozemlje, predvsem po drva, orodje in podobno. Pet kilometrov stran namreč leži meja s Kosovom. Če si včasih potreboval za pot od Prištine do Peči več kot dve uri, se zdaj pride v uri in deset minut.

Kosovo raste: asfaltirane ceste, moderne bencinske črpalke, hiše ...

Dejstvo je, da Kosovo raste. Na novo asfaltirane ceste, moderne bencinske črpalke vseh mogočih naftnih družb, kot so Shell, Swiss Oil, tudi slovenski Petrol, in množica lokalnih, pa na novo zgrajene restavracije in moteli, kjer ni žive duše, prav tako novo zgrajene hiše, v katerih, kot je videti, ne živi nihče.

Nenavadno je, da povsod visijo albanske in ne kosovske zastave. Ko domačina mesta Kline vprašam, zakaj je temu tako, če se niso borili za lastno državo prav zato, da bodo lahko izobesili svojo zastavo, odgovarja, da se čutijo blizu Albaniji. Ali to pomeni, da bi se priključili Albaniji, pravi, da bi bilo to dobro za njih, a ker je ekonomist (dela za Western Union), pravi, je boljše, da sta dve entiteti, saj imajo tako dva glasova v mednarodni skupnosti.

Etnično bolj ali manj čista mesta

"Leta 1985 je bilo na Kosovu od 25 do 27 % srbskega prebivalstva, danes jih beležimo okoli 110 tisoč, registriranih 60 tisoč, kar pomeni da se je število Srbov občutno zmanjšalo," pravi poveljnik poveljstva Kfor, Aleš Kocjančič.

S prej omenjenim domačinom se zapleteva v pogovor. Deluje izobražen 45-letnik, ki celo življenje živi v Klinah. Pošteno in iskreno odgovarja, brez zaznavanja sovraštva.

Vprašam ga, če je kaj Srbov v mestu in kako jih doživlja. Pravi, da so se tri mesece po vojni nekateri Srbi vrnili v Kline in tu živijo. Da se sicer družijo, a nikoli tako kot prej.

Globoko nezaupanje do Srbov in srbske politike, pa tudi do lastne politike

"S Srbi smo imeli probleme 100 let, žal jih imamo tudi zdaj in tudi v prihodnosti jih bomo imeli, naši otroci jih bodo imeli," pravi domačin Albert Prenaj in dodaja: "Albanci najbolje vemo, kako stvari stojijo s Srbi. To je najbolj lažniv narod na Balkanu. Na pogovorih s Srbi, če oni rečejo: 'To je to, pika', to ne drži, to je laž številka ena. Tako je bilo v času Slobodana Miloševića, in tako je zdaj. Ista politika."

Srbi s Kosova niso odšli samo zaradi politike, ampak zato ker so prodali zemljo Albancem, pravi Prenaj. "Za en ar so dobili od 3 do 5 tisoč evrov, s čimer so lahko kupili 2 hektarja v Srbiji," vidi razlog za odhod Srbov s Kosova Prenaj

Za državo je pomembno gospodarstvo, ne politika, je prepričan Prenaj. "Oblast na Kosovu je enaka vsem na Balkanu. Isto politiko na Balkanu vodijo tako Srbi, Albanci, Črnogorci, Makedonci. Enako. Kar mislijo tam gor, mislim na Ameriko in Rusijo, tako se odvija politika tukaj."

Zakaj je toliko interesov na Kosovu

Pravijo da zaradi rudnin, ki so jih našli Američani, drug neimenovan vir na Kosovu mi je na to dejal, da je treba razumeti, da je Kosovo vozlišče obveščevalnih podatkov za celo regijo. Da na Kosovu prisluškuje 40 držav, vključno z Iranom, ki ga ta del sveta v nobenem pogledu ne zanima. A vso obveščevalno zbiranje se odvija prek prestrezanja komunikacij in IT napadov.

V najnovejšo različico načrta delitve Kosova v 22 točkah ne verjame. "To je samo za to, da se pozornost ljudi preusmeri s tega, da ne razmišljajo, kako živijo", je prepričan Prenaj.

Poveljnik Kocjančič potrdi, da incidenti seveda so, a da gre za izolirane incidente, pri čemer se dogajajo predvsem protesti, kjer protestniki izhajajo iz nezadovoljstva zaradi odpuščanj v podjetjih, slabih plač, medtem ko medetničnih protestov, kot smo jih bili vajeni pred leti, ni.

Pravoslavni samostan Visoki Dečani še vedno pod neposredno zaščito Kforja

"Če Kforja jutri ne bi bilo več? Bi se bali?", vprašam jeromonaha oziroma meniha duhovnika Petra. "Osebno se ne bojimo. Sem smo prišli z zavestjo, da bo nevarno, ampak bila bi velika tragedija ne samo za nas, ampak za človeštvo, če bi se kaj zgodilo tej cerkvi in samostanu. To je nekaj, kar se ne bi moglo obnoviti," je jasen jeromonah.

Gre namreč za največjo ohranjeno galerijo bizantinskih fresk iz obdobja srednjega veka. Prek tisoč fresk je poslikanih na štiri tisoč kvadratnih metrih. Vse so avtentične, gre za kombinacijo vzhoda in zahoda, z elementi romantike, gotike in Bizanca, ki so prepleteni na zelo harmoničen način, razlaga jeromonah Petar.

"Ljudje prihajajo iz turističnih in verskih razlogov. Pridejo, ko je nekdo bolan, zaradi upanja v ozdravitev zaradi ohranjenega telesa svetega Štefana Dečanskega, ki je čudežno ohranjeno." Če so bolni, pridejo tudi muslimani, posebej, kadar je bolan otrok, doda Petar.

Eksteritorijalni status Visokih Dečanov

Zanimalo me, kako gleda na to, da bi Visoki Dečani dobili eksteritorijalni status, status, ki ga je leta 2005 omenjal že pokojni Janez Drnovšek, omenjal se je tudi v zadnji, neuradni različici delitve Kosova. "Ne morem govoriti o političnih zadevah, nam je prisotnost Kfora najpomembnejša in nujna, pri čemer smo prepičani, da samostan brez njegove prisotnosti ne more obstati."

Našteje vse napade na samostan. Od leta 2000, ko sta bila dva minometna napada, pa leta 2004 zopet en. Leta 2007 je bilo na samostan streljano z ročnim minometom, pri čemer je bil zadet zid za cerkvijo. Leta 2014 so se na zidu pojavili grozeči grafiti kot "kalifat prihaja", leta 2016 pa pred samostanom ujamejo 4 vahabite z orožjem in islamsko radikalno literaturo v avtomobilu. Od leta 2016 je uvedena tudi višja stopnja varovanja samostana, tako z video nadzorom okoli celega posestva kot povečano stražo.

Kosovci bolj zaupajo Kforju kot pa lastni policiji

Dejstvo je, da protestirajo tudi Srbi v Rastelici, a proti svoji oblasti v Srbiji. "Povem vam, da v tem mestu v zadnjih osmih, devetih letih ni bilo na novo ustanovljenega niti enega delovnega mesta, odkar so na oblasti konservativci," je povedal domačin Rastelice in protestnik.

Kosovski časopis Kosovo Sot pa objavi članek, v katerem kosovski intelektualec zapiše, da korupcija in organizirani kriminal ovirata razvoj Kosova. Dejstvo je, da Kosovci še vedno bolj zaupajo Kforju kot pa lastni policiji. Nekaj skupnega pa očitno le imajo Srbi in Kosovci. Željo po boljšem življenju.