Mednarodna skupnost svari pred posledicami spremembe meja na Balkanu

Mednarodno javnost skrbi predvsem, da bi spremembe meje, ki bi po načrtih temeljile na etnični podlagi, ogrozile varnost na polotoku, znanem tudi kot Sod smodnika, vplivale pa bi lahko tudi na spremembe meja drugod v regiji.

Poznavalci namreč opozarjajo na nevarnost, da bi v primeru zamenjave ozemelj nastali etnično bolj čisti državi, kar bi lahko vplivalo na okrepitev odcepitvenih teženj v BiH, pa tudi med Albanci v Makedoniji. Še posebej predstavniki EU in ZDA namreč že leta vztrajajo, da bi vsakršna sprememba meja v vnetljivi regiji lahko zanetila nasilna prizadevanja za spremembo drugih meja.

Priština in Beograd naj bi bili tik pred sklenitvijo končnega, pravno obvezujočega sporazuma o normalizaciji odnosov v okviru pogovorov, ki potekajo pod okriljem Evropske unije. Sestavni del sporazuma naj bi bilo tudi oblikovanje srbskih občin na Kosovu, kar bi zagotovilo avtonomijo srbski manjšini.

Aleksander Vučić in Hashim Thaci pa sta se ob tem zavzela za popravke meja – napoved, ki je naletela na številne kritike tudi v Srbiji in na Kosovu. Da bo do dejanske uveljavitve dogovora prišlo je tako malo verjetno. Thaciju pri tem nasprotuje koalicija s premierjem Ramushem Haradinajem na čelu, Vučić pa je naletel na odpor opozicije in pravoslavne cerkve, z idejo pa se ne strinjajo niti Kosovski Srbi. Večina jih namreč živi južno od reke Ibar, morebitna zamenjava ozemelj pa bi jih postavila v slabši položaj kot tiste na severu in bi bili pod pritiskom, da zapustijo državo.

Vučić za 'razmejitev s kosovskimi Albanci'

Srbski premier Vučić je sicer že v začetku avgusta povedal, da se zavzema za "razmejitev s kosovskimi Albanci", besede, ki bi jih lahko razumeli kot željo po delitvi Kosova oziroma menjavo večinsko albanskih območij v dolini Preševa na jugu Srbije za večinsko srbski sever Kosova.

Kosovski premier Thaci pa predlaga popravke meja tako, da bi večinsko albanske občine na jugu Srbije, Preševo, Bujanovac in Medvedja, priključili Kosovu. Pri tem pa zanika, da bi v zameno Srbija dobila sever Kosova, kar za Beograd gotovo ne bi bilo sprejemljivo.

Iščeta podporo za spremembe meja 

Na forumu v avstrijskem Alpbachu sta mednarodno skupnost z EU na čelu pozvala, naj podpre Beograd in Prištino v prizadevanjih za sklenitev trajnega končnega dogovora, "tudi če bo predvideval popravek meje".

Vučić pa je pri tem dodal, da je treba rešiti problem samostojnosti Kosova na eni strani in tega, "da je del Srbije", pri tem pa ponovil, da Srbija ne namerava ogroziti ozemeljske celovitosti sosednjih držav.

Odprto pismo svari pred posledicami 

Pred posledicami, ki bi jih lahko imela rešitev srbskega in kosovskega predsednika na BiH in regijo, so v odprtem pismu zunanjepolitični predstavnici EU Federici Mogherini in zunanjim ministrom članic EU posvarili trije nekdanji posebni odposlanci EU v BiH, Carl Bildt, Paddy Ashdown in Christian Schwarz-Schilling. Več kot 50 organizacij in poznavalcev Balkana pa je v odprtem pismu v petek pozvalo EU in ZDA, naj ne pristanejo na zamenjavo ozemelj med Kosovom in Srbijo.

A na drugi strani nekateri poznavalci, med njimi švicarski novinar Andreas Ernst, pravijo, da bi lahko morda prisluhnili tistim, ki menijo, da bi bila sprememba meje ali zamenjava ozemlja sprejemljivo pod pogojem, da se državi sami dogovorita za rešitev, ob tem pa se odpovesta nasilju in obvežeta, da bosta rešitev potrdili na referendumu.

Da bi morali Srbiji in Kosovu prepustiti, da najdeta rešitev, "ki jo bomo podprli", saj ne bi smeli izključiti nobene rešitve, katere končni cilj bi bila stabilnost regije, je na forumu v Alpbachu dejal evropski komisar za širitev in sosedsko politiko Johannes Hahn in poudaril, da bi šlo "za dvostransko rešitev, ki ne bi služila kot presedan za druga vprašanja".

Spremembe bi podprla Rusija 

Neobičajno rešitev podpira tudi Rusija, sicer tesna zgodovinska zaveznica Srbije, a ima pri tem tudi svoje načrte. Kremelj bi s tem namreč dobil legitimnost v prizadevanjih za podobne rešitve za zamrznjene konflikte v Ukrajini, Moldaviji in Gruziji.

Proti spreminjanju meja niso očitno niti ZDA. Svetovalec ameriškega predsednika za nacionalno varnost John Bolton je pred dnevi dejal, da ZDA ne bodo stale na poti dogovoru, ki bi pomenil spremembo meja, če bo sprejemljiv za obe strani in če se bosta seveda uspeli sporazumeti.