Kosovo: Drugi krog neuspešen

Na dnevnem redu drugega kroga pogajanj o prihodnjem statusu Kosova na Dunaju so bila bolj zahtevna vprašanja decentralizacije oblasti v pokrajini, sodelovanje med občinami v pokrajini in povezane kosovskih občin s srbskimi večinskim prebivalstvom z Beogradom.

Kot je povedal predsedujoči, namestnik posebnega odposlanca ZN za pogajanja o Kosovu, avstrijski diplomat Albert Rohan, so pogovori minili brez natančnega dogovora o vseh točkah dnevnega reda, ker so stališča delegacije Beograda in Prištine preveč različna. Naslednji krog pogajanj bo 3. aprila, prav tako na Dunaju.

Podrobnejša vprašanja so vse zahtevnejša

Po osem urnih pogovorih je Rohan povedal, da je beseda danes tekla o bolj podrobnih vprašanjih kot med prvim srečanjem 20. februarja. "Bolj ko posegamo v podrobnosti, bolj je težko", je pojasnil Rohan in poudaril, da je bilo največ razlik med stališči delegacij glede vprašanj financiranja občin ter povezav občin z večinskim srbskim prebivalstvom z Beogradom.

Vsak vztraja pri svojem

Srbski mediji so poročali, da sta imeli delegaciji povsem različna mnenja že glede financiranja lokalnih ustanov. Beograd se zavzema za rešitev, po kateri bi srbske občine financirali z davki, pobranimi na njenih območjih, a tudi iz državnega proračuna Srbije. Kosovska delegacija ne nasprotuje finančni pomoči Beograda srbskim občinam na Kosovu, povedala pa je, da namerava obravnavati tovrstno pomoč kot vsako drugo tujo donacijo, ki bi jo Srbija morala nakazati najprej v proračun Kosova. Gostitelj pogovorov Rohan je sicer izjavil, da srbska skupnost na Kosovu ne more preživeti brez pomoči Srbije, zato bi bilo legitimno, da Srbija pošilja denarno pomoč.

Velike razlike so tudi glede vprašanja povezav srbskih občin na Kosovu. Beograd naj bi zagovarjal stališče, da bi morale biti te povezave "institucionalne", prištinska stran pa bi raje videla, če bi šlo le za neformalne oblike povezovanja srbskih občin. "Predlog Beograda pelje v centralizacijo, ne pa v prenos pooblastil oblasti na lokalno raven", je med premorom pogajanj zatrdil član kosovske delegacije Dardan Gashi.

Kljub vsemu tudi napredek v dogovorih

Vodja kosovske delegacije Hashim Thaqi je po končanem drugem krogu pogajanj zatrdil, da prihaja do približevanja stališč Beograda in Prištine, kajti slednja podpira sprejetje mehanizmov za medobčinsko sodelovanje, nasprotuje pa njihovi preobrazbi v politično entiteto. "Razumemo skrb Srbije za srbsko skupnost na Kosovu, toda njene interese bodo branile kosovske ustanove v skladu s posebnim sporazumom Prištine in Beograda", je izpostavil Thaqi. Tudi Rohan je zatrdil, da nihče ni izpodbijal legitimnosti zahteve srbske delegacije po povezavi Beograda s srbskimi občinami na Kosovu na posameznih področjih, kot so izobraževanje in zdravstvo.

Eden od dveh vodij srbske delegacije, Leon Kojen, pa je zatrdil, da pogajanja dobro napredujejo ter da bo treba storiti vse v smeri varstva srbske skupnosti na Kosovu ter vrnitve beguncev na njihove domove. Kot je poudaril, se srbska delegacija zavzema za neposredne institucionalne povezave s kosovskimi občinami z večinskim srbskim prebivalstvom.

Med pogajalci tudi »terorist«

Pred današnjim srečanjem je glavni pogajalec v imenu mednarodne skupnosti Marti Ahtisaari enako kot 20. februarja pred začetkom pogovorov ločeno sprejel delegaciji Prištine in Beograda, slednja pa mu je vročila protestno pismo, v katerem je označila opredelitev kosovske strani, da tokrat imenuje za vodjo kosovskih pogajalcev predsednika opozicijske Demokratske partije Kosova (PDK) Hashima Thaqija kot izzivanje.

Srbska osemčlanska delegacija je prišla na Dunaj v skorajda nespremenjeni sestavi in sta jo enako kot 20. februarja vodila svetovalca srbskega predsednika in premiera, Leon Kojen in Slobodan Samardžić. Ahtisariju je delegacija v pismu pojasnila, da je Thaqi leta 1997 v Srbiji že pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje terorizma ter da so pravosodni organi po vojni proti njemu ponovno sprožili kazenski pregon, tokrat zaradi suma, da je odgovoren za poboj najmanj 660 kosovskih Srbov.