Kosovo dokončno samostojno, državo pestijo brezposelnost, revščina in korupcija

V skladu z julijsko odločitvijo mednarodne skupine za upravljanje Kosova (ISG) je Kosovo od danes dalje polno suverena država. Obdobje nadzorovane neodvisnosti je namreč končano.

Na Kosovu tako ne bo več mednarodnega civilnega predstavnika, ki ga je imenoval ISG. Nazadnje je bil to Nizozemec Peter Feith, ki je ob koncu svojega mandata Kosovo označil za "sodobno, demokratično in večetnično" državo.

Žbogar: Začetek novega obdobja za Kosovo

Tudi po polni suverenosti pa bodo na Kosovu ostale Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki najmlajši evropski državi pomaga pri nadaljnji izgradnji pravosodja, carine in policije. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Ta je danes dejal, da je konec nadzorovane neodvisnosti Kosova pomemben dogodek v kratki zgodovini države. Pomeni zaključek enega obdobja in začetek novega za oblasti na Kosovu, ki prevzemajo večjo odgovornost, pa tudi novo poglavje v odnosih z EU, ki prevzema večjo vlogo in odgovornosti. "To je pomemben dogodek v tej kratki zgodovini države, ko se zaključuje neko obdobje in začenja novo. Kosovo z današnjim dnem prevzema lastništvo nad samim dogajanjem na Kosovu, s tem pa tudi večjo odgovornost zanj. Predstavlja novo poglavje za ljudi na Kosovu, za skupnosti, manjšine, ki bodo sedaj seveda lahko upravičeno od kosovskih oblasti pričakovale določene aktivnosti vezane na reformo, izvajanje zakonodaje, pa tudi na boljše življenje," je dejal nekdanji slovenski zunanji minister Žbogar.

"Danes je lep dan na Kosovu. Lahko smo zadovoljni, da se včasih zgodi, da se kakšna mednarodna misija tudi uspešno zaključi. Prav je, da Kosovo prevzame večje odgovornost," je dejal.

Novo poglavje se odpira tudi v odnosih z EU. "Letos je bilo veliko narejenega, oktobra bo prišla študija izvedljivosti, ki bo nakazala pot do stabilizacijsko in asociacijskega sporazuma," je dodal. Poudaril je, da sedaj "EU prevzema večjo vlogo, večjo odgovornost, predvsem v smislu nadzorovanja izvajanja zavez, ki jih je Priština dala v pogovorih, nadzorovanja, kako se implementira zakonodaja, ki je bila sprejeta v zadnjih mesecih, predvsem v zvezi z manjšinami". Odgovornost je seveda na kosovskih institucijah, EU pa prevzema določeno odgovornost za razvoj Kosova v multietnično skupnost, je pojasnil.

Pet let je bil v veljavi Ahtisaarijev načrt

V času omejene suverenosti je lahko mednarodna skupnost prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve. Mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova je predvideval načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007. K spoštovanju tega načrta se je Kosovo zavezalo ob razglasitvi neodvisnosti, ISG pa je januarja letos ocenil, da je izvajanje načrta prešlo v zaključno fazo in da je čas za končanje nadzorovane neodvisnosti.

Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila in so ga zato uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo.

Na severu Kosova, kjer večinoma živijo Srbi, načrta niso izvajali, kosovski Srbi pa tudi ne priznavajo vlade v Prištini. Kosovski premier Hashim Thaci je napovedal, da bo vlada v Prištini po uveljavitvi polne samostojnosti v svoje institucije integrirala tudi Srbe na severu Kosova. Zavrnil je tudi možnost, da bi kosovski Srbi dobili avtonomijo ali poseben status. Srbi v dvomilijonski državi sicer predstavljajo manj kot deset odstotkov prebivalstva.

Popotnica za novo državo sicer ni rožnata. Kosovo pestita brezposelnost in revščina. Deleža brezposelnih in revnih naj bi dosegala kar okoli 50 odstotkov. Državljani Kosova veljajo za najrevnejše v Evropi, saj jih več kot milijon živi z manj kot dvema evroma na dan. Težava je tudi zelo razširjena korupcija, je pa Kosovo v zadnjih letih napredovalo v tranziciji v tržno usmerjeno gospodarstvo.

Osrednja zunanjepolitična cilja Kosova ostajata vstop v EU in zvezo Nato. Oboje je povezano z ureditvijo odprtih vprašanj s Srbijo, ki kosovske samostojnosti ne priznava.

Na polno samostojnost Kosova se je odzval tudi podpredsednik delegacije Evropskega parlamenta za Jugovzhodno Evropo Jelko Kacin. Po njegovem Prištino čaka še dolga pot pri vzpostavljanju resnične vladavine prava.

"Človekove in državljanske pravice morajo biti zagotovljene vsem prebivalcem Kosova, še posebej v primeru manjšin in Srbov povratnikov," meni Kacin in dodaja, da morajo kosovski voditelji pokazati politično zrelost in odgovornost ter okrepiti napore, da se približajo srbski skupnosti na severu Kosova. "Priština bo tako kot doslej imela močno podporo institucij EU pri nadaljevanju evropskih reform, krepitvi neodvisnih institucij in pri politiki dobrososedskih odnosov. Gospodarska rast in nova delovna mesta so neposredno odvisna od uspeha na tem področju," še pravi Kacin, ki upa, da bodo tako oblasti v Prištini kot tudi Beogradu sposobne gledati v prihodnost in ne bodo pogrevale preteklosti.