Šarec o kosovski vojski: Res ni najbolj pravi čas

Za vzpostavitev kosovske vojske je glasovalo vseh 107 navzočih poslancev 120-članskega parlamenta. Poslanci stranke srbske manjšine Srbska lista, ki vzpostavitvi kosovske vojske nasprotujejo, so sejo parlamenta bojkotirali. Danes sprejeti zakoni predvidevajo vzpostavitev kosovskega ministrstva za obrambo, vojske ter službovanje v vojski. Vojska bo ohranila naziv Kosovske varnostne sile (FSK). S potrditvijo bo nova zakonodaja začela veljati, kar bo po prepričanju Prištine nov korak pri utrditvi državnosti. Vzpostavitvi vojske ostro nasprotujejo Beograd in kosovski Srbi. 

Beograd obtožuje Prištino, da bo z oblikovanjem vojske kršila lastno ustavo, ki za vzpostavitev vojske določa dvotretjinsko podporo v parlamentu, tudi srbske manjšine. Srbija tudi trdi, da Kosovo z vzpostavitvijo lastne vojske krši resolucijo VS ZN 1244 iz leta 1999, po kateri imajo mednarodne sile Kfor mandat za "razorožitev nezakonitih oboroženih sil kosovskih Albancev".

Šarec: Razmere so precej napete

Na novico se je že odzval tudi slovenski premier Marjan Šarec, ki je v Bruslju poudaril, da ni pravi čas za ustanovitev kosovske vojske. "Res ni najbolj pravi čas za ustanovitev vojske Kosova glede na to, da je sedaj dialog med Prištino in Beogradom nekoliko zastal in da so razmere precej napete," je dejal po vrhu EU v Bruslju.

V takšnih napetih razmerah lahko namreč ustanavljanje vojske po Šarčevih besedah sosednji strani sugerira, da ima država namen okrepiti kakšno dejavnost, ki ni v skladu z iskanjem dialoga.

Zato bi bilo najbolje, da najprej državi nadaljujeta dialog, da se uskladita o odprtih vprašanjih in da se o ustanovitvi vojske pogovarjajo potem, ko so zadeve mirnejše, je menil premier.

Že večkrat neuspešno spreminjale mandat kosovskih varnostnih sil

Kosovske oblasti so v minulih letih že večkrat neuspešno skušale spremeniti mandat kosovskih varnostnih sil v vojsko. Nazadnje spomladi lani, ko pa sta koraku nasprotovala tako Nato kot ZDA.  

Varnostne sile Kosova so vzpostavili leta 2009 v skladu z ustavo, potem ko je Kosovo 17. februarja 2008 razglasilo neodvisnost. V celoti so postale operativne leta 2013. Gre za profesionalne varnostne sile, ki so oborožene samo z lahkim orožjem in so pod civilnim nadzorom. Imajo 2500 aktivnih članov in do 800 rezervistov, dejavne pa so ob naravnih nesrečah in drugih kriznih dogodkih. Sodelujejo lahko tudi v mirovnih misijah in pri pomoči v tujini. Po poročanju srbskih medijev naj bi imela vojska okoli 5000 aktivnih vojakov in 3000 rezervistov, preoblikovanje pa naj bi trajalo deset let.

Pričakovati je, da bo odločitev za oblikovanje vojske dodatno zaostrila odnose med Srbijo in Kosovom, pa tudi v regiji, saj do nje prihaja v času že tako napetih odnosov med Prištino in Beogradom zaradi 100-odstotnih kosovskih carin na srbsko blago. Do odločitve prihaja tudi v času, ko Beograd pod vodstvom srbskega predsednika Aleksandra Vučića krepi svojo vojsko in njeno opremljenost.

Srbija zahteva sklic nujne seje VS ZN

Vučić je kosovskim Srbom sporočil, da jih bo – če bo prišlo do zlorabe danes ustanovljene kosovske vojske – Srbija zaščitila. "Ne skrbite. Ob vsaki zlorabi njihove vojske in vstopa tja, kamor jim je prepovedano v skladu s sporazumom, ki ga je Srbija sklenila z Natom, in brez soglasja lokalnega prebivalstva, ali če vas bodo napadli, bo imela Srbija moč, da vas zaščiti," je dejal na izredni novinarski konferenci.

Ponovil je stališče Beograda, da je Priština odločitev sprejela v nasprotju s kosovsko ustavo in da z njo krši resolucijo ZN 1244. "Pokazali so, skupaj s svojimi zaščitniki in sponzorji, da jim ni do spoštovanja prava in pravice, temveč do izvajanja gole sile, napada na Srbe in neprikrit napad na Srbijo," je dejal. Kot sponzorja Kosova je označil ZDA in Veliko Britanijo, glede vprašanja vojske pa tudi Nemčijo.

Izpostavil je, da je Srbija vložila ogromno naporov v ohranitev miru in kompromisa, da pa je danes povsem jasno, da niti Albanci niti njihovi sponzorji niso želeli miru. "Kosovski Albanci in njihovi ameriški sponzorji so imeli samo eno namero - da poteptajo Srbijo v političnem, vrednostnem smislu, tako da se ne more dvigniti," je zatrdil.

Sporočil je, da je Srbija zahtevala sklic nujne seje VS ZN, na kateri je pripravljen osebno sodelovati. Kosovo je še obtožil, da je z oblikovanjem vojske ogrozilo mir na Balkanu. Dodal je, da se bo Srbija tudi v prihodnosti, vse dokler Priština ne bo odpravila vseh svojih ukrepov - tudi stoodstotnih carin na srbsko blago -, še naprej zavzemala za politiko najboljših možnih odnosov z vsemi ostalimi v regiji.

Stoltenberg zaskrbljen

Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je ob potrditvi oblikovanja kosovske vojske v kosovskem parlamentu izrazil obžalovanje. "Obžalujem, da je bila kljub zaskrbljenosti Nata sprejeta ta odločitev. Čeprav o preoblikovanju kosovskih varnostnih sil odloča Kosovo, smo bili jasni, da gre za odločitev ob napačnem času," je poudaril v izjavi za javnost.

Nato po njegovih besedah podpira razvoj kosovskih sil v okviru trenutnega mandata. Napovedal pa je, da bo zavezništvo zaradi spremembe tega mandata znova preučilo sodelovanje z njimi. Prek mednarodnih sil Kfor, ki jih Nato vodi na Kosovu, ostaja zavezano varnemu okolju na Kosovu in stabilnosti na širšem Zahodnem Balkanu.

Vse strani je Stoltenberg pozval, naj zagotovijo, da se zaradi današnje odločitve kosovskega parlamenta ne bodo okrepile napetosti v regiji. Vsi odgovorni politični akterji se morajo po njegovih besedah osredotočiti na reforme in dialog. Nato še naprej podpira dialog med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom EU.

"Podobno kot Nato, Evropska unija še naprej meni, da je lahko mandat kosovskih varnostnih sil spremenjen samo z vključujočim in postopnim procesom v skladu s kosovsko ustavo," so poudarili v evropski službi za zunanje delovanje.

EU pričakuje, da bo Kosovo še naprej upoštevalo dogovor o normalizaciji odnosov med Beogradom in Prištino, sklenjen v Bruslju aprila 2013.