Koroški deželni glavar bi rad umiril razmere, pripravljen je na pogovore

Koroški deželni glavar Peter Kaiser je v prvem odzivu na zaplete z določili glede deželnega jezika v osnutku nove deželne ustave pokazal odprtost na pogovore. Upa na umiritev čustvene razprave, ki ne upošteva dejstva, da bo slovenska narodna skupnost prvič nastopila v deželni ustavi. 

Govori se samo o načrtovanem 5. členu, je bil kritičen Kaiser. Zapis nemščine "kot deželnega jezika tako kot jezika zakonodaje" je bil kompromis z Ljudsko stranko (ÖVP) in pravno gledano nima negativnih posledic za slovensko narodno skupnost, je zatrdil. Le tako je bilo namreč po njegovih besedah mogoče prepričati prvega moža ÖVP Christiana Bengerja, da je pristal na omembo slovenske narodne skupnosti v 7. členu.

"Gre za kompromis, ki ga nisem želel, a sem ga moral sprejeti, da je slovenska narodna skupnost prišla v ustavo. V deželnem zboru potrebujemo 24 glasov, sicer ustava ne bo potrjena," je dejal. Kot je še poudaril, je bil namen kompromisa ravno nasproten od tega, "kar se jim sedaj očita".

O osnutku deželne ustave bo sedaj razpravljal pristojni odbor deželnega zbora, sodelovali pa bodo tudi ustavni pravniki. "Semantično bi bilo mogoče eno ali drugo še popraviti," je ob tem dejal Kaiser, ki prihaja iz vrst socialdemokratov (SPÖ).

Brez poslancev Ljudske stranke v deželnem zboru SPÖ in Zeleni nimajo potrebne dvotretjinske večine za potrditev ustave, katere bistvo je pravzaprav odprava proporca v deželni vladi.

Osnutek nove deželne ustave avstrijske Koroške je v zadnjih dneh povzročil veliko zaskrbljenosti in ogorčenih odzivov med Slovenci na Koroškem in v slovenski politiki, saj kot deželni jezik po novem omenja zgolj nemščino. V naslednjem tednu je napovedanih več srečanj, na katerih naj bi poskušali reševati zaplet.

Prihodnji teden ključni pogovori glede ravnanja Slovenije za zaščito koroških Slovencev

Vprašanje, kaj naj naredi matična domovina za zaščito koroških Slovencev, bo tema ponedeljkovega srečanja zunanjega ministra Karla Erjavca in ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca s predstavniki manjšincev. Prav tako je ob koncu prihodnjega tedna napovedana skupna seja parlamentarne komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu ter odbora za zunanjo politiko. Ob tem je vodja slovenske diplomacije napovedal, da bi se lahko v začetku prihodnjega tedna srečal tudi z deželnim glavarjem avstrijske Koroške Petrom Kaiserjem.

Premier Miro Cerar je v odzivu ocenil, da je najnovejši predlog nove deželne ustave avstrijske Koroške nedopusten. Kot je poudaril, bo vlada storila vse, da zaščiti slovenščino na avstrijskem Koroškem. Ob tem je napovedal, da bo slovenska stran stopnjevala svoja ravnanja, če bo to potrebno. Koroški Slovenci si med drugim želijo, da bi na območju dvojezičnega šolstva kot drugi deželni jezik razglasili tudi slovenščino.

Kot je napovedal Erjavec, naj bi se Slovenija po vseh pogovorih prihodnji teden odločila, kakšni bodo njeni nadaljnji koraki. "Naš cilj je predvsem uresničevati interese slovenske manjšine," je dejal Erjavec. Zavzel se je tudi za notifikacijo avstrijske državne pogodbe (ADP), saj spremenjene okoliščine in razvoj dogodkov terjajo ukrepanje.

Ostrejši nastop Slovenije za zaščito slovenstva na avstrijskem Koroškem je podprl tudi minister Žmavc. Ob tem je opozoril tudi na spoštovanje evropskih standardov na področju manjšin in izpolnjevanje avstrijske državne pogodbe.

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v odzivu ocenil, da ne gre samo za simbolično vprašanje vpisa jezika v deželno ustavo, ampak tudi za izjemno pomemben praktičen vidik življenja slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Poudaril je, da je "neizpodbitno dejstvo, da je Slovenija de facto in de jure naslednica ADP".

Predsednik republike Borut Pahor in avstrijska veleposlanica v Sloveniji Sigrid Berko sta se na srečanju ta teden strinjala, da je treba v dialogu poiskati rešitev, ki bo v prvi vrsti sprejemljiva za slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem.

Ključno vlogo pri sedanji spremembi osnutka nove deželne ustave ima Ljudska stranka na avstrijskem Koroškem, ki se je odmaknila od lastnega predloga, da bi v ustavi bila omenjena slovenska manjšina. Kot so utemeljili spremembo svojega stališča, so od prebivalcev avstrijske Koroške v zvezi z omembo slovensko govorečih deželanov v novi deželni ustavi dobili veliko negativnih odzivov.

Nekdanji slovenski veleposlanik na Dunaju Aleksander Geržina je ob tem izpostavil, da se je na avstrijskem Koroškem najverjetneje že začela predvolilna kampanja, se mu pa zdi neverjetno, da nekdo želi letos v Evropi pridobiti volite s tem, da odreka pravico jezika avtohtoni manjšini, priznani z veljavnimi mednarodnimi in avstrijski pogodbami. Kot je še dejal, je avstrijska Koroška dvojezična, z dvojezičnimi napisi in poslovanjem pred uradi v dveh jezikih, tudi pouk poteka v dveh jezikih, zato zanj ni dileme, da slovenščina sodi v deželno ustavo.