Konvencija je stopila v veljavo samo v 65 državah, ki so jo ratificirale. S tem so se zavezale, da bodo prepovedale uporabo, proizvodnjo in skladiščenje protipehotnih min, da bodo v štirih letih po začetku veljavnosti konvencije uničile njihove obstoječe zaloge, v desetih letih pa naj bi razminirale vsa minska polja, poleg tega pa bodo sodelovale pri nadzorovanju prepovedi. Med državami, ki so konvencijo ratificirale, so tudi BiH, Makedonija, Hrvaška, Madžarska, Avstrija, Nemčija, Velika Britanija, Irska, Francija, Španija, Portugalska, Belgija, Danska, Švica, Švedska, Avstralija, Nova Zelandija, Bolivija in Japonska. Ameriški predsednik Bill Clinton konvencije ni podpisal zaradi ocene, da varnosti ameriških enot v Južni Koreji brez minskih polj ne bi mogli zagotoviti. Zavrnitev Washingtona pomeni tudi izgubo upanja, da bi jo podpisale Rusija, Kitajska, Indija, Irak, Iran ali Izrael.
Tujina
Konvencija o prepovedi protipehotnih min je včeraj stopila v veljavo
Ottawa, 02. 03. 1999 09.27 |
PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min
Avtor
STA
Komentarji
0
V ponedeljek je stopila v veljavo konvencija o prepovedi protipehotnih min, ki jo je od sprejema 3. decembra leta 1997 v Ottawi podpisalo 133 držav, ratificiralo pa 66, med njimi tudi Slovenija. Konvencije niso podpisale Združene države Amerike, pa tudi Kitajska in Rusija ne, ki so med največjimi proizvajalkami tega orožja, ki vsakih 20 minut pohabi ali ubije enega civilista.
UI
Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
