Tujina

Konvencija končala delo

Bruselj/Varšava, 10. 07. 2003 00.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 2 min

V Bruslju je konvencija o prihodnosti Evrope slovesno sklenila svojo delo. Po skoraj 17 mesecih dela je 105 članov pod vodstvom predsednika Valeryja Giscarda d'Estainga pripravilo osnutek prve evropske ustave, ki jo mora potrditi še vlade Evropske unije, najkasneje do prihodnjega junija.

Člani konvencije so sinoči sprejeli še nekaj popravkov k ustavni pogodbi. Tako se je ohranila možnost nacionalnega veta na področju kulture, migracij ter davčne in zunanje politike. V zadnjem trenutku so člani konvencije v dokument vnesli še določbo o simbolih Evropske unije, zastavi in himni, Beethovnovi Odi radosti. Moto bo Združeni v različnosti, 9. maj, dan Evrope, pa bo uradni praznik.

S sklenitvijo dela konvencije bodo zadnjo besedo o tem, kakšna pravila bo v prihodnje uravnavala EU, dobile vlade, ki bodo o ustavni pogodbi odločale na medvladni konferenci. Ta naj bi se začela oktobra letos, sklenjena pa naj bi bila najkasneje do maja prihodnje leto ter podpisana med 1. majem 2004, to je datumom razširitve EU na deset novih članic, ter sredino junija 2004, ko bodo prihodnje volitve v Evropski parlament.

Bo Poljska ratificirala evropsko ustavno pogodbo?

Če v delu osnutka evropske ustavne pogodbe, ki se nanaša na porazdelitev glasov v svetu EU v procesu sprejemanja odločitev, ne bo prišlo do sprememb, se utegne zgoditi, da poljska vlada in prebivalci ne bodo ratificirali dokumenta, je opozoril vodja poljske diplomacije Jan Truszczynski.

Morebitno tveganje, da bi Poljaki ustavni pogodbi rekli "ne", ima korenine v nezadovoljstvu Varšave z novim sistemom glasovanja v svetu EU. V prihodnje bo namreč kvalificirana večina pomenila večino držav, ki predstavljajo najmanj 60 odstotkov prebivalstva. Ta novi sistem naj bi stopil v veljavo leta 2009. V praksi to pomeni, da lahko tri večje države blokirajo odločitev, ki bi jo podpiralo ostalih 22 članic Unije. Nasprotno pa imajo manjše članice le malo možnosti, da bi preprečile kakršnekoli načrte članic, kot so Nemčija, Francija in Italija.

Rupel: Osnutek ustave je osnova za sožitje v Evropi

"Delo konvencije o prihodnosti Evropske unije, ki je pripravila osnutek prihodnje ustave, je zgodovinski dosežek. Gre za velik projekt sedanjih in prihodnjih držav članic, ki je prinesel več, kot smo na začetku pričakovali," je ob dokončni sklenitvi dela konvencije ocenil njen slovenski član, poslanec Alojz Peterle, sicer tudi član predsedstva tega 105-članskega telesa.

Osnutek ustavne pogodbe, ki ga je konvencija o prihodnosti Evropske unije zdaj dokončno oblikovala, je dobra osnova za sožitje v Evropi, je v Bruslju ocenil slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel. Z vsemi rešitvami sicer nismo zadovoljni, vendar lahko s takšno ustavo kar dobro preživimo, je dejal Rupel po zadnjem plenarnem zasedanju konvencije, v kateri je zastopal slovensko vlado.

V tem smislu je zunanji minister ustavo ocenil za uravnotežen dokument, ki upošteva interese majhnih in velikih držav. "Evropska unija bo na njegovi podlagi postala moderna, državi podobna organizacija," je menil in kot poseben dosežek izpostavil samo dejstvo, da je Slovenija kot prihodnja članica pri sooblikovanju osnutka enakopravno sodelovala.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

SORODNI ČLANKI

  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10