Države in mednarodne ustanove, ki sodelujejo v Afganistanu, pa so se leto dni po prvi konferenci za Afganistan danes zavezale, da bodo še naprej podpirale prehodno vlado v Kabulu, predvsem na področju varnosti, obenem pa od nje zahtevale tudi samostojna prizadevanja.
V deklaraciji, ki so jo sprejeli ob koncu konference, so udeleženci med drugim zapisali, da odločno podpirajo odločitev afganistanske vlade za vzpostavitev nacionalne vojske, ki bo štela 70.000 mož in. Od prehodne vlade pa so obenem zahtevali, naj z njihovo pomočjo okrepi prizadevanja za boj proti proizvodnji in trgovini z mamili. Zahtevali so tudi popolno oblikovanje afganistanske ustave, da bi omogočili volitve v letu 2004, kar so sklenili na konferenci v Bonnu 5. decembra lani.
Konferenco v Bonnu je danes odprl nemški kancler Gerhard Schröder, udeležili pa so se je predstavniki 32 držav in mednarodnih ustanov, med njimi posebni predstavnik Združenih narodov za Afganistan Lahdar Brahimi in visoki predstavnik Evropske unije za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana.
Odločili smo se, da bomo imeli majhno vojsko, ki bo učinkovita, dobro plačana in v službi naroda, je glede nove afganistanske vojske na konferenci poudaril Karzaj in povedal, da je v zvezi s tem v Kabulu podpisal ustrezen dekret. Organizacija nove vojske naj bi potekala več let, po Karzajevih besedah pa naj bi jo financirale predvsem ZDA in Velika Britanija. Načrt med drugim predvideva razorožitev in reintegracijo nekdanjih borcev, ki naj bi bili izvedni v roku enega leta. Težko orožje naj bi nekdanji borci predali nacionalni vojski, oborožene skupine izven vojske pa bodo prepovedane. Karzaj je na konferenci tudi dejal, da bo nadaljeval upravne, sodne in finančne reforme. A varnost, kot je poudaril, ostaja na prvem mestu.
Koordinator ameriške vlade za Afganistan David Johnson je Karzajev načrt označil kot znak napredka v prizadevanjih, da bi varnost zagotovili po celem Afganistanu. Sicer je Johnson zagotovil, da se Washington ne bo odvrnil od vojn opustošenega Afganistana, tudi v primeru oboroženega spopada v Iraku ne.
"Zagotovili smo jim, da so naša prizadevanja v Afganistanu močna in dolgoročna," je povedal Johnson. Pri tem je tudi spomnil, da so ZDA Afganistanu od padca talibanskega režima že namenila 600 milijonov dolarjev, kar je mnogo več od 297 milijonov dolarjev, ki so jih obljubile na donatorski konferenci za Afganistanu v Tokiu v začetku letošnjega leta.
Evropska komisija je medtem v Bruslju sporočila, da Evropska unija ostaja prvi donator pomoči Afganistanu. V danes objavljenem poročilu je Evropska komisija navedla, da je EU Afganistanu do 1. oktobra že namenila 520 milijonov evrov, za celo leto pa naj bi EU namenila skupaj 830 milijonov evrov. Washington je EU oktobra obtožil, da ne spoštuje svojih obveznosti glede pomoči Afganistanu.
Medtem pa tuje agencije poročajo, da so se na območju Šindanda na zahodu Afganistana danes nadaljevali spopadi med dvema sovražnima vojaškima poveljnikoma, ki so od sobote terjali že najmanj dvanajst mrtvih, na desetine vaščanov pa je moralo zbežati. Spopadi potekajo med silami guvernerja mesta Herat Ismailom Hanom in paštunskim poveljnikom Amanulo Hanom.
