'Mejnik v poglobitvi odnosov'

V Kabulu poteka nova ministrska konferenca o Afganistanu, ki je nadaljevanje januarske londonske konference. Namenjena je predvsem predstavitvi smernic za prihodnost države pod Hindukušem in pregledu doseganja ciljev, zastavljenih ob začetku leta v Londonu. Konference se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Kljub temu so le nekaj ur pred začetkom konference območje blizu mednarodnega letališča v Kabulu pretresli raketni napadi talibanskih skrajnežev. Podatkov o žrtvah zaenkrat še ni. Do močne eksplozije stare topovske granate naj bi prišlo tudi na severu afganistanske prestolnice. Prejšnji teden so v Afganistanu izbruhnile eksplozije, v katerih so umrli štirje pripadniki misije Isaf, en pripadnik Isafa pa je umrl v ločenem bombnem napadu.

Za stabilnost države

Na konferenci, ki ji predsedujeta afganistanski predsednik Hamid Karzaj in generalni sekretar ZN Ban Ki Mun, razprava teče predvsem o zasledovanju enega glavnih ciljev Afganistana – prehod od odvisnosti Afganistana od zavezniških sil do vzpostavitve stabilne države, ki bo stabilne razmere lahko vzdrževala tudi po odhodu Natovih in ameriških vojakov.

Karzaj je pojasnil, da želi Afganistan do leta 2014 prevzeti odgovornost za varnostne zadeve v državi in implementacijo zakonov. Dejal je še, da je “konferenca mejnik v poglobitvi mednarodnih odnosov”. “Soočamo se s skupnim sovražnikom, ki krši islamske in mednarodne zakone, da bi s tem zlomil enotnost in skupen napor. Želijo ustvariti negotovost, da bi ljudje začeli dvomiti v našo državo in odločnost,” je poudaril.

Pozval je tudi k večjemu nadzoru nad donatorskimi sredstvi in k "osredotočanju prizadevanj", saj so se neusklajeni in kratkoročni programi v preteklosti izkazali za neuspešne. Kot je dejal, je mednarodna skupnost Afganistanu obljubila dovolj denarja za naslednja tri leta, sedaj pa ga je treba učinkovito porabiti. Zato je izrazil veselje, da se je mednarodna skupnost z ZDA na čelu odločila, da bo v prihodnjih dveh letih 50 odstotkov pomoči Afganistanu nakazala vladi v Kabulu oziroma v državni proračun. Ta delež je bil v minulih letih namreč precej nižji, približno 20-odstoten.

Poleg tega je afganistanski predsednik spomnil tudi na t. i. mirovno džirgo, katere udeleženci so se junija letos strinjali, da se ponudi roka oboroženim upornikom, ki so pripravljeni sprejeti afganistansko ustavo in se odpovedati terorizmu. "Od mednarodnih partnerjev pričakujemo, da to pobudo podprejo," je dejal. Ban Ki Mun, ki skupaj s Karzajem sopredseduje današnji konferenci, je Afganistance pozval, naj prevzamejo večjo odgovornost pri spopadanju z izzivi, s katerimi se sooča njihova država – tako za vodenje države in in njen razvoj kot tudi za varnost.

6,5 milijarde dolarjev v vladni proračun 

Udeleženci konference so v sklepni izjavi potrdili odločitev, naj se v prihodnjih dveh letih najmanj 50 odstotkov od skoraj 13 milijard dolarjev mednarodne pomoči za Afganistan steče v vladni proračun. Karzajeva vlada bo tako dobila večji nadzor nad denarno pomočjo državi, a jo izjava obenem poziva k izvedbi nujnih reform, ki bodo okrepile sistem upravljanja javnih financ, zmanjšale korupcijo, izboljšale izvajanje proračuna ter povečale državne prihodke.

Poleg tega so udeleženci konference tudi izrekli podporo Karzajevim načrtom za reintegracijo in spravo s t. i. zmernimi uporniki, kar naj bi pomagalo končati že devet let trajajočo vojno v Afganistanu. "To, kar smo dosegli, je izrednega pomena. Še nikoli doslej nismo imeli tako konkretne vizije prihodnosti Afganistana," je dejal Ban Ki Mun.

Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton se je medtem zavezala, da bodo ZDA in njihovi zavezniki stali ob strani Afganistanu. Nasprotovanje tujim vojakom v državi je vse večje, je priznala Clintonova, a zatrdila, da "je svet z Afganistanom" in da načrti o umiku ameriških vojakov niso znak manjše zavezanosti. "V julij 2011 se odražata tako naš občutek nujnosti kot tudi moč naše odločnosti ... Proces tranzicije je preveč pomemben, da bi ga odlagali v nedogled," je poudarila.
 

Oblast naj bi prevzeli do leta 2014

Nemški zunanji minister Guido Westerwelle je v ponedeljek pozval udeležence konference, naj podprejo dogovor, da bi afganistanske sile nadzor v državi dokončno prevzele do leta 2014. Po podatkih organizacije Oxfam je Afganistan od leta 2002 porabil že 40 milijard dolarjev, polovico tega denarja je šlo za izobraževanje in oboroževanje policije, ki je ob umiku 150 tisoč vojakov Nata prevzela varnostne naloge. Afganistanci si prav tako želijo nadzor nad sredstvi za vojsko in policijo.

Konferenca naj bi bila poleg tega namenjena izražanju podpore Karzaju in njegovi administraciji, pa tudi pregledu, ki je bil dosežen z londonsko konferenco, na kateri je Karzaj objavil ambiciozen načrt za reintegracijo in spravo s t. i. zmernimi talibani. Načrt med drugim predvideva, da bi približno 36.000 talibanov položilo orožje in se reintegriralo v družbo do leta 2015.