Zunanji minister Dimitrij Rupel je v nastopu na mednarodni konferenci za pomoč Libanonu v Parizu napovedal prispevek Slovenije v višini okoli 100.000 evrov za to državo. Ob tem je izrazil polno podporo libanonski vladi v prizadevanjih za rešitev trenutne politične krize z dialogom in spoštovanjem demokratičnih institucij. "Vse strani v Libanonu si morajo za svoje cilje prizadevati z mirnimi in demokratičnimi sredstvi in stremeti k ohranitvi narodne enotnosti," je poudaril. Obsodil je nasilje v Libanonu, ki ga spodbujajo nekateri politiki, da bi dosegli svoje cilje, vse države v regiji pa je pozval, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve Libanona.
Zbrani so pred začetkom konference upali, da jim bo uspelo zbrati 5 milijard dolarjev, kar pa so že prvi dan presegli za dobrih 50 odstotkov.
Samo Savdska Arabija je Libanonu obljubila več kot milijardo dolarjev pomoči. Evropska unija je predložila paket 500 milijonov evrov do leta 2012, Francija pa 500 milijonov evrov posojila "pod zelo ugodnimi pogoji". Svetovna banka je prispevala 700 milijonov dolarjev, ZDA pa 770 milijonov dolarjev. Evropska investicijska banka je napovedala 960 milijonov evrov, Islamska razvojna banka pa je predlagala 192 milijonov evrov.
Pomoč, ki jo bodo zbrali danes, naj bi bila namenjena predvsem projektom gradnje infrastrukture in obnove po izraelski ofenzivi proti Hezbolahu lansko poletje.
Libanonska vojska je po nemirih v Bejrutu uvedla policijsko uro.
V torek je opozicija pod vodstvom skrajnega prosirskega gibanja Hezbolah organizirala splošno stavko z blokadami cest in nasilnimi protesti, ki so terjali tudi smrtne žrtve in več kot sto ranjenih.
Delovanje libanonske vlade in ostalih institucij je blokirano že od konca novembra, ko je položaje zapustilo šest prosirskih ministrov. To pa je le še poslabšalo krizo v državi, ki je že od umora nekdanjega premiera Rafika Haririja februarja 2005 prizorišče prikritega boja za prevlado med Zahodom, predvsem ZDA in Francijo, na eni ter Damaskom in Teheranom na drugi strani. Razmere je še poslabšal 34-dnevni spopad med Izraelom in Hezbolahom lansko poletje.
Ta je vplival predvsem na že več let zaskrbljujoče gospodarske razmere, ki se odražajo v javnem dolgu v višini 41 milijard dolarjev, kar znaša 180 odstotkov bruto domačega proizvoda. Analitiki ocenjujejo, da bo pomoč, zbrano na konferenci, Siniora porabil predvsem za zmanjšanje omenjenega dolga in poplačilo tekočih stroškov, kot so plače vojakov in električna energija.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.