Z ulic in trgov glavnega mesta Manama so po navedbah prebivalcev že odstranili tanke, odšli so tudi vojaki. Kljub temu je še vedno ostalo nekaj cestnih zapor.
Prodemokratični protesti, na katerih so se zbirali predvsem šiiti, so izbruhnili februarja. V milijonskem Bahrajnu je več kot 60 odstotkov prebivalcev muslimanov, od tega je dve tretjini šiitov, medtem ko je kraljeva družina sunitska.
Oblasti so proteste večkrat nasilno zatrle. V nemirih je bilo po uradnih podatkih ubitih najmanj 24 ljudi, od tega štirje policisti. Več sto protestnikov, aktivistov in novinarjev je bilo aretiranih.
Bahrajnski kralj Hamad je sicer v torek napovedal vzpostavitev dialoga z vsemi političnimi skupinami. Pogovori naj bi se "brez pogojevanja" začeli 1. julija.
Mednarodna organizacija za človekove pravice Amnesty International je bahrajnske oblasti v luči morebitnih novih protestov pozvala, naj se vzdržijo nasilja.
Številne zlorabe pridržanih
Izpuščeni zdravniki, učitelji in novinarji poročajo o pretepanju, elektrošokih, grožnjah s posilstvom in drugih poniževanjih. Bolečine naj bi zasliševalci z iraškim naglasom pridržanim povzročali tudi z električnimi vrtalniki.
42-letna učiteljica, ki so jo skupaj s 25 kolegi iz šole odpeljali v zapor, je dejala, da so jim grozili s spolnimi zlorabami, jih obdolževali lojalnosti do Irana, urinirali nanje in jih silili peti državno himno ter vzklikati ''Ljubimo Kalifa bin Salmana''. Bin Salman je predsednik vlade, ki ga mnogi smatrajo za trdo roko vladajočega režima.
Oblasti so aretirale tudi več deset zdravnikov in medicinskih sester, okoli 19 zdravnikov pa ostaja priprtih. Ni jasno niti kolikim bodo sodili niti česa bodo obtoženi. Nekateri zdravniki so se na primer morali zagovarjati pred obtožbami, da so protestnike škropili s krvjo, da bi na ta način napihnili število ranjenih v spopadih z varnostnimi silami.
KOMENTARJI (2)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.