V skladu z julijsko odločitvijo mednarodne skupine za upravljanje Kosova (ISG) bo Kosovo od ponedeljka dalje polno suverena država, saj se s tem dnem konča njegova nadzorovana neodvisnost.

ISG bo imel v ponedeljek sejo v Prištini, na kateri naj bi tudi uradno sprejeli odločitev o koncu nadzorovane neodvisnosti, nato pa bo sledila izredna seja kosovske skupščine, ki se je bodo udeležili tudi številni gostje iz tujine.

Na Kosovu tako odslej ne bo več mednarodnega civilnega predstavnika, ki ga je imenoval ISG. Nazadnje je bil to Nizozemec Peter Feith, ki je ob koncu svojega mandata Kosovo označil za "sodobno, demokratično in večetnično" državo.

Tudi po polni suverenosti pa bodo na Kosovu ostale Natove sile Kfor, ki skrbijo za varnost, in misija EU Eulex, ki najmlajši evropski državi pomaga pri nadaljnji izgradnji pravosodja, carine in policije. Ostaja tudi posebni predstavnik in vodja urada EU na Kosovu, nekdanji slovenski zunanji minister Samuel Žbogar.

Se bo pa končalo štiri leta in pol dolgo obdobje, ko je imela država zgolj omejeno suverenost. Mednarodna skupnost je namreč lahko prek civilnega predstavnika popravljala zakone in druge odločitve.

Mednarodno nadzorovano neodvisnost Kosova je predvideval načrt nekdanjega posebnega odposlanca ZN za Kosovo Marttija Ahtisaarija iz leta 2007. K spoštovanju tega načrta se je Kosovo zavezalo ob razglasitvi neodvisnosti, ISG pa je januarja letos ocenil, da je izvajanje načrta prešlo v zaključno fazo in da je čas za končanje nadzorovane neodvisnosti.

Ahtisaarijev načrt, ki ga je Srbija po večmesečnih pogajanjih zavrnila in so ga zato uveljavili brez njene privolitve, med drugim določa zaščito manjšin, varovanje objektov Srbske pravoslavne cerkve in obširno lokalno samoupravo.

Na severu Kosova, kjer večinoma živijo Srbi, načrta niso izvajali, kosovski Srbi pa tudi ne priznavajo vlade v Prištini. Kosovski premier Hashim Thaci je napovedal, da bo vlada v Prištini po uveljavitvi polne samostojnosti v svoje institucije integrirala tudi Srbe na severu Kosova. V nedavnem v pogovoru za mariborski Večer je odločno zavrnil možnost, da bi kosovski Srbi dobili avtonomijo ali poseben status. Srbi v dvomilijonski državi predstavljajo manj kot deset odstotkov prebivalstva.

Kosovo sicer pestita brezposelnost in revščina. Deleža brezposelnih in revnih naj bi dosegala kar okoli 50 odstotkov. Državljani Kosova veljajo za najrevnejše v Evropi, saj jih več kot milijon živi z manj kot dvema evroma na dan. Težava je tudi zelo razširjena korupcija, je pa Kosovo v zadnjih letih napredovalo v tranziciji v tržno usmerjeno gospodarstvo.
Osrednja zunanjepolitična cilja Kosova ostajata vstop v EU in zvezo Nato. Oboje je povezano z ureditvijo odprtih vprašanj s Srbijo, ki kosovske samostojnosti ne priznava.

V tej luči je nedavno odmevala izjava predsednika Evropskega parlamenta Martina Schulza ob obisku predsednika srbske vlade Ivice Dačića v Bruslju, da bo Srbija za vstop v EU morala priznati Kosovo. Tako Dačić kot evropski komisar za širitev Štefan Füle sta pohitela z odzivom, da EU od Srbije pričakuje normalizacijo odnosov, ne priznanja Kosova.

Beograd je sicer ob tej priložnosti poudaril, da podpira nadaljevanje dialoga s Kosovom pod okriljem EU. Že pred tem je srbska vlada odločila, da bo Beograd poslej sodeloval na regionalnih srečanjih, na katerih sodeluje tudi Priština.