Visoki predstavnik EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javier Solana je izjavil, da je EU pripravljena prevzeti naloge ZN pri varnostni misiji v Bosni, v kolikor z ZDA ne bodo našli kompromisa. Da bi se izognila vakuumu v BiH, je EU izrazila pripravljenost na zgodnejši prevzem vodenja misije v BiH. Po veljavnih načrtih naj bi sicer poveljevanje okrog 1600-članskim mednarodnim policijskim enotam prevzela 1. januarja prihodnje leto.
Solana je še poudaril, da bodo na vsak način poskusili najti skupno rešitev z ZDA.
Ameriški predlog nespremenljiv
Ameriški veleposlanik pri ZN John Negroponte je v nedeljo vložil veto na resolucijo o podaljšanju mirovne misije v Bosni in Hercegovini (UNMIBH) za pol leta, kasneje pa privolil v podaljšanje misije za 72 ur. Ta rok se izteka danes ob polnoči po newyorškem času. ZDA namreč zahtevajo, da njihovi vojaki v mirovnih silah po svetu in vsi ameriški državljani dobijo imuniteto pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).
ZDA naj bi včeraj na neformalnih posvetovanjih Varnostnega sveta iz predloga za rešitev spora glede Mednarodnega kazenskega sodišča črtale besedo "imuniteta", čeprav njihov "kompromisni" predlog pomeni prav to. ZDA naj bi predlagale, da ICC za vse države, ki niso pristopile k Rimskemu statutu, uvede 12 mesečni odlog pregona osumljencev. Po letu dni pa naj bi VS odločal, ali se lahko postopek proti osumljencem nadaljuje.
Predlog ZDA je nesprejemljiv za ostale članice VS, med katerimi je večina že članic ICC. Omenjeni predlog pomeni, da bi VS odločal o tem, komu naj se sodi in komu ne. Američani pa bi zaradi pravice do veta v VS tudi takrat odločali, kdo bo dobil imuniteto. Po mnenju mednarodnih pravnikov tak predlog pomeni spremembo statuta ICC, česar države članice ne morejo sprejeti, saj so se s pristopom k rimskemu statutu zavezale, da ne bodo počele ničesar, kar bi spodkopalo ICC. Američani so uspeli v nedeljo deloma prepričati le Bolgarijo, ki se je v VS edina vzdržala glasovanja o podaljšanju misije UNMIBH. ZDA pa nasprotujejo tudi Velika Britanija in Francija ter celo Rusija in Kitajska, ki še nista ratificirali Rimskega statuta.
Dvojna merila?
Diplomati pri ZN menijo, da je ameriška politika zelo nenačelna. Po eni strani grozi z blokiranjem in s tem uničenjem vseh mirovnih operacij, če njeni državljani ne dobijo imunitete, po drugi pa ameriški predstavniki zatrjujejo, da se ZDA ne bodo umaknile iz misij, v katerih so. Kljub temu pa so ZDA takoj po vetu na misijo v BiH, umaknile tri svoje vojake iz mirovnih sil na Vzhodnem Timorju.
Po vetu ZDA v VS v nedeljo je bila ameriška administracija deležna poplave kritik iz vsega sveta, tudi iz zavezniških držav in doma. Veleposlanik Negroponte je po vloženem vetu dejal, da so ZDA s tem svetu pokazale, da mislijo resno, vendar pa je tudi svet pokazal resnost, saj doslej še nihče, razen Izraela, ni javno prestopil na ameriško stran. Zato se je moral v torek oglasiti tudi ameriški predsednik George Bush, ki je ponovno zatrdil, da ZDA ne morejo odstopiti od svoje zahteve po imuniteti, čeprav si prizadevajo, da skupaj s partnerji v ZN najdejo rešitev.
Amerika izsiljuje
Mednarodna skupnost je pokazala, kaj si misli o ameriškem izsiljevanju. Število držav, ki so ratificirale statut ICC, pa je do torka naraslo na 76. Nazadnje ga je ratificirala sicer trdna ameriška zaveznica Avstralija. Pogajanja o ameriškem izsiljevanju, ki so se nadaljevala včeraj, bodo potekala vsaj danes do polnoči, ko poteča mandat mirovne misije UNMIBH. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je včeraj zagotovil, da ne ve, kako bodo ZDA postopale v primeru podaljševanja drugih mirovnih operacij ZN. Po besedah Boucherja bo treba počakati do izteka roka za podaljšanje misije UNMIBH. Obenem je dodal, da težav ne bi bilo, če bi članice VS sprejele ameriške zahteve.