Konec gneče? Po novem bosta lahko vpluli le dve križarki na dan

Čeprav je turizem v Dubrovniku zaživel zlasti zahvaljujoč potniškim ladjam in so prve od njih v mestu pričakali celo s stoječimi ovacijami, cvetjem in domačo glasbo, so prav te ladje zaslužne tudi za največjo težavo v mestu – gnečo.

Ob dneh, ko v pristanišče naenkrat pripluje tudi do sedem potniških ladij, se v staro mestno jedro zgrne tudi do 10.000 potnikov, kar pomeni gnečo, prerivanje in čakalne vrste, ki v kombinaciji z žgočim soncem obiskovalcem večinoma prinesejo nezadovoljstvo in slabo voljo. To pa je tisto, kar meče senco na nekdaj mondeno destinacijo, ki so jo tako radi obiskovali petičneži.

Ko je najpogostejše vprašanje gostov na recepcijah sicer še vedno dragih hotelov postalo: "Kdaj si lahko ogledamo mesto in dejansko tudi kaj vidimo?", je bil skrajni čas, da mestne oblasti nekaj ukrenejo.

Največ dve potniški ladji na dan

Župan Mato Franković je že lani začel pogovore z Mednarodnim združenjem turističnih ladjarjev CLIA (Cruise Lines International Association) glede omejitve prihoda križark in letos so se uspeli dogovoriti za boljši razpored prihodov in odhodov ladij, kar je težavo ublažilo. S prihodnjim letom pa začne veljati omejitev, da bosta v pristanišče lahko pripluli največ dve potniški ladji na dan, ki bosta tam lahko odložili največ 5000 obiskovalcev, poroča Jutarnji.hr.

"Dogovore z agencijami, ki svojim gostom ponujajo križarjenja, smo podpisali za celo leto, tako da bomo vse dni v tednu, od ponedeljka do nedelje, imeli enako število potniških ladij dnevno. Včasih ne bo nobene, včasih bo to le ena ali dve istočasno, včasih pa ena zjutraj in druga popoldne. K temu smo stremeli in to smo zdaj tudi uresničili," je zadovoljen župan.

"Ključ uspeha vodenja nekega mesta je njegovo upravljanje in mi smo to rešili tako, da smo se povezali s CLIO. Dogovorili smo se za boljši razpored, s čimer smo močno razbremenili staro mestno jedro in končali negativne prizore v medijih, ki nam delajo slabo reklamo. Čeprav smo to sezono zabeležili več gostov s potniških ladij, ulice mesta prvič v zadnjih desetih letih niso bile nagnetene, niti v dneh, ko je k nam prispelo največ ladij. Pri reševanju te težave je največjo vlogo odigrala dobra koordinacija pristojnih služb," je še dejal.

V sklopu projekta Spoštujmo mesto (Respect the City) so po njegovih besedah v le letu dni negativen trend spremenili v pozitivnega. "Vsi mediji zdaj pišejo o tem, da je Dubrovnik pionir v vodenju trajnostnega turizma," še pravi župan in dodaja, da z vseh strani prejema klice s prošnjami, da spregovori o izkušnjah vodenja turizma v takšnem mestu. Pred kratkim je tako o izzivih, s katerimi se soočajo, govoril na konvenciji v Seulu.

Potniki z ladij v mestu pustijo le 37 evrov

Kot posledica ogromnega števila obiskovalcev so za zidovi starega mestnega jedra vzniknile številne trgovinice s poceni spominki, ki so hitro izpodrinile tistih nekaj malo trgovin, ki so prestižnim gostom nudile izdelke znanih blagovnih znamk.

Ker križarjenja postajajo vse bolj dostopna ljudem s plitkejšimi žepi, tudi njihova potrošnja v mestu ni visoka. Trenutno predstavlja povprečno 37 evrov, v kar pa so vključeni tudi stroški izletniških agencij in taks. Prodajalci vedo povedati, da gosti z ladij v trgovinicah s spominki ne zapravijo več kot deset evrov, še poroča časnik.

Dubrovnik se je tako iz elitne destinacije, namenjene petičnim gostom, spremenil v izletniško destinacijo, v kateri se gosti povprečno zadržijo največ dva dni. Danes na Stradunu skoraj zagotovo ne boste srečali toliko hollywoodskih zvezdnikov, kot ste jih lahko nekoč, prizori luksuznih jaht, zasidranih pred mestom, pa so vse redkejši.

Naslednja težava: prometni zastoji in taksisti

Dubrovnik težave z gnečo rešuje tudi s sistemom nadzornih kamer, ki beležijo vstop vseh gostov v mesto. V sklopu omenjenega projekta razvijajo tudi aplikacijo za neposredno komunikacijo z ljudmi, ki jim bo svetovala, katere ure so najbolj primerne za obisk mestnega jedra, do konca prihodnjega meseca pa bodo izdelali tudi koledar, s katerega bo razvidno predvideno število obiskovalcev ob določenih dneh.

Franković pa že dlje časa razmišlja tudi o tem, kako rešiti še eno veliko težavo, s katero se sooča mesto – prometne zastoje. Ti so po njegovem mnenju posledica prostega trga taksi služb, zaradi katere je v letošnji sezoni v Dubrovniku delalo več kot tisoč taksistov.

"Delamo na zakonski rešitvi težave, s katero bi večjemu delu zunanjega prometa, pri čemer mislim predvsem na povečanje taksijev, onemogočili promet po nekaterih mestnih ulicah in bi se vožnja po teh ulicah dovoljevala samo občanom," je napovedal že poleti. Dodal je, da v mestu ni dovolj parkirnih mest, na katera bi lahko napotili goste: "Ena od prioritet je izgradnja garaž na področju Dubrovnika, da bi se omogočil umik avtomobilov z uličnih parkirišč in povečala pretočnost cest," je sklenil.