Unijin zunanjepolitični predstavnik Javier Solana in posebni odposlanec EU za Bližnji vzhod Miguel Angel Moratinos bosta namreč drevi odpotovala na Bližnji vzhod, kjer se bosta v Ramali srečala s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Izraelski zunanji minister Šimon Peres, ki se je v dopoldne sestal z zunanjimi ministri EU, je že dopoldne nakazal možnost, da se bo delegacija EU, ki v začetku aprila ni dobila dovoljenja za srečanje z Arafatom, z njim lahko sestala, če se bo vrnila v Izrael. Po njegovih besedah se delegacija z Arafatom ni mogla sestati zaradi nesporazuma. Na območje pa se odpravljata tudi voditelja grške in turške diplomacije Georges Papandreu in Ismail Cem, ki naj bi v četrtek skupaj obiskala Izrael in palestinska ozemlja, kjer se bosta srečala z Arafatom in izraelskim premierom Arielom Šaronom.
Kot je ob robu konference sporočil španski zunanji minister Josep Pique - Španija v tem polletju predseduje EU, naj bi evropska delegacija skušala doseči tudi rešitev zapleta v zvezi z baziliko Jezusovega rojstva v Betlehemu, v katero se je zateklo več sto Palestincev, oblega pa jo izraelska vojska. Kot je še poudaril, "sta misijo odobrila tako Izrael kot tudi palestinska stran". Moratinos pa je dodal, da "potekajo tudi pogovori o pripravi srečanja z izraelskim premierom Šaronom". Pique je tudi ponovil poziv h koncu spopadov in se zavzel za hiter začetek mirovnih pogajanj, s katerimi bi med drugim dosegli ustanovitev neodvisne palestinske države, ki bi obstajala skupaj z Izraelom.
Petnajsterica je skupaj z Izraelom in arabskimi sosedami sprejela tudi posebno izjavo, v kateri vse strani soglašajo, da izraelsko-palestinskega spora ni mogoče rešiti po vojaški poti, zato se zavzemajo za mirovna pogajanja, na katerih naj bi v določenem časovnem okviru dosegli politično rešitev za konec najhujših spopadov med Izraelci in Palestinci v zadnjih desetletjih.
Izrael ne dopušča vrnitev palestinskih beguncev
Sicer je izraelski zunanji minister Peres po današnjih pogovorih s kolegi iz EU med drugim povedal, da Izrael ne bo nikoli sprejel vrnitve palestinskih beguncev v judovsko državo, zaradi, kot je dejal "nevarnosti pred morebitnim lastnim uničenjem". Na vprašanje, ali je mogoče doseči takšen mirovni sporazum med Izraelom in Palestinci, ki bi predvidel vrnitev beguncev, je Peres odgovoril: "Odgovor je jasen in dokončen: ne."
Peres je tudi ponovil izraelsko stališče, da bi morali osumljencem za umor izraelskega ministra za turizem Rehavama Zeevija soditi v Izraelu. Kot je dejal, po sporazumu med Izraelci in Palestinci palestinskim obtožencem sodi palestinsko sodišče, vendar obstaja ena izjema: "Če je zločin storjen v Izraelu, morajo Palestinci osumljence izročiti Izraelu." Španski zunanji minister Pique je sicer že pred začetkom konference predlagal, da bi domnevne ministrove morilce, ki so zaprti v uradu palestinskega voditelja Arafata v Ramali, predali mednarodnemu sodišču, kakršno je bilo sodišče v procesu Lockerbie.
Voditelji diplomacij petnajsterice so se dopoldne ločeno sešli tudi s palestinskim ministrom za mednarodno sodelovanje Nabilom Šatom, ki je po srečanju Izrael obtožil, da želi s svojo zadnjo vojaško operacijo na palestinskih ozemljih doseči "popolno kolonizacijo palestinskega naroda." Kot je še pojasnil, je njegov prihod v Valencio koristen, saj je "Evropejcem želel pojasniti, kakšne so razmere na območju, ne pa da bi o tem razpravljal z Izraelci". Po Šatovem prepričanju le "konec okupacije" odpira pot mirovnim pogajanjem med sprtima stranema.
Zunanji ministri EU so imeli tudi več dvostranskih srečanj s kolegi iz arabskih držav. O hladnih odnosih med arabskimi državami in Izraelom zgovorno priča tudi dejstvo, da dopoldne ni bilo tradicionalne "družinske fotografije" vseh udeležencev srečanja, ki je sicer v navadi za vse konference EU. Zapleti so se začeli že v ponedeljek, prvi dan zasedanja, ko so predstavniki arabskih držav v znak protesta proti izraelski zasedbi palestinskih ozemelj in blokade palestinskega voditelja Arafata v Ramali med govorom Peresovega namestnika Mihaela Melhiorja demonstrativno zapustili srečanje.
Drugi dosežki konference
Konferenca se je v ponedeljek začela s podpisom s podpisom pridružitvenega sporazuma med EU in Alžirijo, tako da od 12 sredozemskih držav omenjenega sporazuma, s katerim strani liberalizirata trgovino in vzpostavita institucionalne odnose, doslej nista podpisala le še Libanon in Sirija. Kar zadeva Libanon, je bilo sprva predvideno, da bo ta pridružitveni sporazum z unijo prav tako podpisal v Valencii, vendar pa je spričo odpovedi udeležbe Bejruta podpis do nadaljnjega preložen.
Kot že omenjeno, so udeleženci ob koncu konference soglasno sprejeli akcijski načrt, ki zajema sodelovanje na političnem, gospodarskem, finančnem, socialnem in kulturnem področju, s katerim strani želita doseči cilj iz Barcelone, po katerem naj bi do leta 2010 oblikovali območje proste trgovine. Ministri EU in sredozemskih držav so potrdili še načrte za okrepljeno sodelovanje v boju proti terorizmu, trgovini z mamili in nezakonitemu priseljevanju. V Valencii naj bi prav tako ustanovili poseben evro-sredozemski sklad, namenjen promociji dialoga med kulturami in civilizacijami, preučili pa naj bi še pobudo o oblikovanju evro-sredozemske parlamentarne skupščine. Euromed je okvir sodelovanja EU z 11 sredozemskimi državami (Alžirija, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Malta, Maroko, Sirija, Tunizija, Turčija in Ciper) in Palestinci.
